VIDEO: Miran Ališič podira rekorde

Če bi slovenske navdušence motošporta vprašali, na kaj pomislijo ob besedi formula 1, bi bil nemalokrat prvi odgovor kar Miran Ališič. Nekateri ga obožujejo in menijo, da so njegovi komentarji ob nedeljah na POP TV nepogrešljivi, drugi se nad njegovim edinstvenim komentiranjem pritožujejo. A saj veste, za dobrim konjem se vedno kadi, in to z lahkoto trdimo tudi za komentatorja, ki si je poseben status zagotovil tudi v karavani formule 1.

Miran Ališič bo namreč na naslednji postaji letošnjega svetovnega prvenstva, ki bo na Japonskem, prisoten že tristotič. S tem podvigom je že davno prehitel vse slovenske komentatorje formule 1, hkrati pa je eden od najbolj prepoznavnih obrazov na prizoriščih.

300 je številka, na katero si verjetno zelo ponosen?

Vsekakor. Ko pogledam nazaj, je to vendarle 300 dirk, prav toliko vikendov in potovanj. Pravzaprav strašljiva številka, ko se zaveš, koliko časa to že počneš. Zanimiv občutek.

Bi lahko izračunala, kolikokrat si zaradi službenih potovanj kot komentator formule 1 obkrožil svet?

Približno dvakrat na leto. Na dirke hodim 18 let, kar pomeni, da sem svet obkrožil že 36-krat.

Kako si proslavil svojo 300. dirko?

Vsako svojo obletnico praznujem v ožjem krogu. Tako je bilo tudi tokrat. Za svojo stoto dirko v Imoli sem prijatelje povabil na večerjo, svojo dvestoto sem imel v Barceloni, tokrat pa bo okrogla številka na Japonskem v Fudžiju. In ker je ta dirka predaleč, da bi povabil tudi svoje prijatelje, sem piknik organiziral že nekoliko prej, in sicer na dirki v Belgiji, kamor je prišlo tudi nekaj prijateljev iz Ljubljane. Ob nekaj kozarčkih smo prijetno poklepetali, vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, a kljub temu smo se imeli zelo lepo.

Ali obstaja dirka, ki si si jo v svoji bogati zgodovini poročanja in komentiranja s prizorišč formule 1 najbolj zapomnil?

Imola 1994 je zagotovo dirka, ki je v negativnem smislu najbolj zaznamovala mojo kariero s kar dvema smrtnima žrtvama, Ronaldom Ratzenbergerjem v soboto in Ayrtonom Senno v nedeljo na dirki.

Kdo je v svetu formule 1 nate naredil najboljši vtis?

Težko bi sicer izpostavil eno osebo, a vsekakor je Bernie Ecclestone eden izmed favoritov. Kar neverjetno je, kako je to celotno zgodbo formule 1 pripeljal do tja, kjer je danes. Njegov način vodenja tega športa pri njegovih 77 letih je vsekakor spoštovanja vreden.

Zaradi tvojega edinstvenega komentiranja si imel tudi svojo internetno stran, ki so jo oblikovali tvoji najbolj goreči nasprotniki. Pa tudi na spletu se najde veliko zanimivih izsekov tvojega komentiranja, ki so popularni tudi na mobilnih telefonih kot zvonjenje. Ljudje se ob tvojih komentarjih zabavajo. Kako ti gledaš na to?

Na to gledam tako, da je pač ljudi in gledalcev veliko in tako tudi različnih mnenj. Tudi sam kot običajni gledalec rajši gledam določene novinarje, in to je popolnoma razumljivo. Sam se trudim, da stvar naredim dovolj dinamično in zraven dodam še zanimive informacije. Slog pa je stvar posameznika, in mislim, da je boljše, da si zaradi tega bolj prepoznaven, kot pa da si komentator, ki nisi nikomur niti všeč niti mu ne greš na živce.

Gledalci ti velikokrat očitajo, da navijaš za Ferrari. Da si nekoč goreče navijal za Michaela Schumacherja. Kakšna je resnica?

To sem moral že velikokrat razložiti. Resnica je ta, da ne navijam za nikogar. Bil sem zelo navdušen, ko je z Renaultom zmagoval Fernando Alonso, pa mi nihče ni očital, da navijam zanj. Res pa je, da je Ferrari v tem športu nekaj posebnega, in to ni samo moja ugotovitev, a kljub temu ne navijam za to ekipo. Nimam občutka, da bi bil pristranski, saj znam biti tudi kritičen in tak sem bil tudi, ko je napake delal Michael Schumacher. Mislim pa, da večina Slovencev navija za Ferrari, in ravno zato, ker ima poseben status v formuli 1, moramo na to moštvo tudi z novinarskega vidika gledati nekoliko drugače.

V Singapurju si legendarne komentatorje, kot so Murray Walker, Heinz Prueller in Peter Windsor, spraševal, katera je bila najbolj nenavadna dirka formule 1, in jih dodobra spravil v zadrego. Celo legendarni Walker je povedal, da nemalokrat s svojim vprašanjem spraviš sogovornika v zadrego.

Zdi se mi, da večina novinarjev v formuli 1 postavlja preveč dolgočasna in enaka vprašanja. Če se spomnim konkretno Singapurja, kjer s seboj nisem imel okrepljene novinarske ekipe in sem zato moral intervjuje opraviti sam, sem bil pravzaprav zgrožen, ker so novinarji spraševali dirkače ista vprašanja. Kdaj vstajajo glede na spremenjen ritem večernih dirk, kdaj hodijo spat ... in pri šestem dirkaču, ki je ta odgovor ponovil, nisem mogel več poslušati. V našem programu se trudimo, da delamo oddajo večplastno, z veliko različnimi temami, zgodovino in zgodbami iz zakulisja, ki seveda zahtevajo drugačna vprašanja. Včasih zato naletimo na nenavadne odzive, a tukaj se vedno vračam na staro pravilo, in sicer da neumnih vprašanj ni, so pa neumni odgovori.

Letošnje prvenstvo bo očitno, tako kot lani, ko se je na zadnji dirki v Braziliji odločalo o naslovu prvaka med tremi kandidati, napeto vse do konca. Kdo ima po tvojem mnenju največ možnosti za naslov prvaka?

To je vedno nehvaležno napovedati. Tako dolgo že delam v tem športu, da se zavedam, da se lahko zgodi karkoli. Na vsaki dirki se lahko zgodi kaj, na kar v tem trenutku sploh ne bomo pomislili. Lahko bi se zgodilo, da bodo na koncu tudi letos trije kandidati. A mislim, da se bo letos odločalo o prvaku med Lewisom Hamiltonom in Felipejem Masso. Britanec je trenutno zelo motiviran, ne ponavlja napak iz lanske sezone, čeprav mislim, da ima Ferrari za malenkost hitrejši avto. To se je pokazalo tudi v Singapurju, a so v italijanski ekipi naredili usodno napako pri postanku.

In kaj boš počel, ko se boš upokojil kot komentator dirk?

Ne razmišljam o upokojitvi, saj menim, da se nikoli ne bom zares upokojil. Želim si, da bom ostal zdrav in da bom lahko ustvarjal karseda dolgo.