Šport

Formula 1: Kaj lahko ponudi Indianapolis?

Indianapolis, 26. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Velika nagrada Italije v Monzi je bila zadnja evropska dirka v letošnjem koledarju formule 1. Zanimivo pa je, da imata Monza in Indianapolis, prizorišče, ki bo v prihodnjih dneh gostilo elitni dirkaški razred, marsikaj skupnega.

Dirkališče v Indianapolisu
Dirkališče v Indianapolisu FOTO: POP TV

Obe stezi združuje predvsem zelo podobna zgodovina. Formula 1 je v preteklosti na ameriški celini gostovala na sedmih prizoriščih - v Sebringu, Riversideu, Watkins Glenu, Long Beachu, Detroitu, Dallasu in Phoenixu. Po devetih sušnih letih se je karavana leta 2000 ponovno odpravila čez lužo, na enega izmed najznamenitejših dirkališč v Ameriki.

V čem je steza, slabih deset kilometrov oddaljena od Indianapolisa podobna tisti v bližini Milana? Na videz le po visoki končni hitrosti na ciljni ravnini. V resnici se obe stezi po tehnični plati zelo razlikujeta - največja podobnost je njun razvoj. Tako Indianapolis kot Monza sta namreč stezi, ki so ju izgradili rekordno hitro. Italijani so prizorišče, ki ga danes domačini doživljajo kot svetišče italijanskih dirkaških uspehov dogradili v rekordnih 110 dneh. Američani so svoj dirkaški hram prav tako gradili ekspresno. Temeljni kamen je bil položen 12. decembra 1908, prvo dirko pa so izpeljali le osem mesecev kasneje. Legendarno dirko za 500 milj Indianapolisa pa so si gledalci tukaj prvič lahko ogledali leta 1911.

V svojih začetkih je bila dirkalna površina tlakovana z rdečimi opekami. v štiridesetih letih tega stoletja pa je opeke zamenjal asfalt. Pred vrnitvijo formule v ZDA je Indianapolis doživel številne preureditve, toda ciljna črta, ki jo predstavlja ozek pas opek je ostala nespremenjena, ter hkrati zaščitni znak tega prizorišča.

Barrichellovo vozilo med četrtkovo preizkušnjo v Indianapolisu
Barrichellovo vozilo med četrtkovo preizkušnjo v Indianapolisu FOTO: Reuters

Lani je na Veliki nagradi ZDA popolno zmago slavilo moštvo McLaren, saj je prav v Indianapolisu svojo zadnjo zmago v karieri osvojil Mika Hakkinen. Zaradi dolge ravnine v ovalu (tukaj vozijo dirkači s polnim plinom približno 22 sekund in dosegajo hitrosti okrog 340 kilometrov na uro), bodo podobno kot v Monzi motorji zelo obremenjeni. Moštva pa se bodo srečala še z enim izzivom, saj so pogoji v počasnem delu steze povsem drugačni. Zato bodo morali svoje dirkalnike nastaviti, kot da bi hkrati dirkali na dveh povsem različnih stezah.

Ker je obe prvenstvi že pred časom osvojil Ferrari, bo takrat najbolj v ospredju bitka za preostala mesta. Rubens Barrichello si lahko z zmago že v Ameriki pribori naslov vice prvaka.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10