Od prve sezone leta 1950 do danes se je 37-krat zgodilo, da je voznik, ki je zmagal na uvodni dirki sezone, na koncu osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. Po drugi strani pa je bilo 39 sezon, ko zmagovalec prve dirke na koncu ni postal prvak.
Statistika torej razkriva zelo zanimivo ravnotežje. Uvodna zmaga je sicer dober znak, vendar nikakor ne zagotovilo za končni uspeh.
Začetki: Fangio in prva prevlada
Prvo sezono v zgodovini formule 1 leta 1950 je zaznamoval Italijan Giuseppe Farina z dirkalnikom Alfa Romeo, ki je zmagal že na uvodu in nato osvojil tudi naslov.
V zgodnjih letih je ta vzorec pogosto ponavljal legendarni Argentinec Juan Manuel Fangio. Petkratni svetovni prvak je vseh pet sezon, ki jih je nato kronal z naslovom, začel z zmago – z ekipami Alfa Romeo, Maserati, Mercedes in Ferrari.
Takrat je bilo v koledarju bistveno manj dirk kot danes – pogosto le sedem ali osem – zato je imel dober začetek še večjo težo.
Šestdeseta in sedemdeseta: manj predvidljivosti
V šestdesetih in sedemdesetih letih se je razmerje nekoliko spremenilo. Sezona je postajala daljša, konkurenca pa vse širša. Med tistimi, ki so vseeno uspeli združiti uvodno zmago in naslov, so bili: Jack Brabham (1959, Cooper), Graham Hill (1962, BRM), Jim Clark (1965, Lotus Cars) in Jackie Stewart (1969, Matra).
V tem obdobju pa je bilo tudi veliko sezon, ko je prvotni zmagovalec kasneje izgubil boj za krono, kar kaže na vedno večjo nepredvidljivost prvenstva.
V poznih sedemdesetih in osemdesetih letih so uvodne zmage večkrat pomenile tudi naslov. Med najbolj izstopajočimi primeri so: Mario Andretti (1978, Lotus), Alan Jones (1980, Williams Racing), Nelson Piquet (1983, Brabham) in Alain Prost (1985, McLaren).
V devetdesetih letih je bil dober začetek pogosto ključ do naslova. Ayrtonu Senni je to uspelo v sezonah 1990 in 1991 z McLarnom.
Sredi desetletja pa je svojo prevlado začel Nemec Michael Schumacher. Naslov je osvojil po uvodni zmagi v letih 1994 in 1995 z Benettonom ter kasneje še večkrat s Ferrarijem (2000, 2001, 2002, 2004).
Sodobna doba: več dirk, več preobratov
V sodobni Formuli 1 ima sezona tudi več kot 20 dirk, zato uvodna zmaga pomeni precej manj kot nekoč. Kljub temu so v zadnjih letih popoln začetek uspeli pretvoriti v naslov: Sebastian Vettel (2011, Red Bull), Lewis Hamilton (2015, Mercedes), Nico Rosberg (2016, Mercedes) in Max Verstappen (2023 in 2024, Red Bull).
Najbolj svež primer je sezona 2025, ko je uvodno dirko dobil Lando Norris z McLarnom in nato osvojil tudi naslov.
Kaj pomeni uvodna zmaga Russella leta 2026?
Novo poglavje se je letos odprlo z zmago Britanca Georgea Russella, ki je z Mercedesom dobil uvodno dirko v Avstraliji. Če pogledamo zgodovino, ima Russell približno polovične možnosti, da uvodno zmago pretvori v naslov. Statistika kaže, da je tak scenarij uspel v 37 od 76 sezon, kar pomeni približno 48,7 odstotka primerov.
A današnja Formula 1 je neprimerljivo daljša in bolj nepredvidljiva kot v časih Fangia. V sezoni s 24 dirkami in šestimi sprinterskimi dirkami lahko že ena slaba serija rezultatov popolnoma spremeni razmerje moči. Poleg tega lahko ekipe, ki se soočajo z novimi pravili in spremembami, skozi sezono še razvijejo svoje dirkalnike in spremenijo razmerje moči.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.