Bo nesreča v Suzuki ena tistih, ki spreminjajo varnostne predpise?

"Imel sem velik presežek hitrosti, okoli 50 kilometrov na uro. To je posledica novih pravil. Obenem pa glede na ta presežek hitrosti nisem imel na voljo prav veliko prostora," je pojasnjeval Ollie Bearman, ki je ob trčenju dobil udarec v koleno in odšepal iz dirkalnika, a jo je na srečo odnesel brez hujših posledic.

Posnetki nesreče, ki je nastala zaradi velike razlike v hitrosti ob poskusu prehitevanja, so presenetili tudi ostale dirkače, ki pa so na možnost takšnih nesreč opozarjali že pred začetkom sezone.

"Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišlo do takšne nesreče. To je bila huda nesreča, ki pa smo jo pričakovali," je dejal Carlos Sainz.

"Trenutno imamo pač dirkalnike s takšnimi motorji. Za to težavo ni enostavne rešitve. Dirkači se bomo morali naučiti, kako se s tem soočati. Medtem ko se učimo, pa se bodo takšne stvari verjetno žal dogajale," je menil Oscar Piastri.

"Dirkači smo opozorili Mednarodno avtomobilistično zvezo (FIA), da lahko pride do takšnih situacij, saj še nikoli prej v Formuli 1 ni bilo tako velikih razlik v hitrosti," pa je dodal Bearman, ki tako kot večina ostalih dirkačev krovno zvezo poziva k spremembam.

Hujše nesreče so namreč že večkrat v zgodovini prinesle preoblikovanje pravil in prispevale k bolj varnemu dirkanju. Poglejmo si, katere nesreče so zaznamovale dirkanje Formule 1 in spremenile varnostne predpise.

Leta 1967 je Lorenzo Bandini v Monaku izgubil nadzor nad svojim dirkalnikom in trčil v senene bale, ki so se po trku vnele. Italijan je v nesreči izgubil življenje, od takrat pa so bale sena ob stezi zamenjale kovinske ograje in ograje iz pnevmatik.

Leta 1971 se je na angleškem dirkališču Brands Hatch smrtno ponesrečil Jo Siffert. Dirkalniku je odpovedal sistem vzmetenja, ob trku se je vnel požar, gasilni aparati ob stezi pa niso delovali. Po tej tragični nesreči je vodstvo tekmovanja v dirkalnikih uvedlo obvezne gasilne aparate in sisteme za dovod zraka, ki vozniku dovajajo zrak v primeru požara.

Leta 1976 je na Nürburgringu grdo nesrečo doživel Niki Lauda. Zaradi odročnosti dela steze, na katerem je prišlo do trčenja, je Avstrijec dolgo čakal na posredovanje. Nürburgring je bil po tej nesreči odstranjen s seznama prizorišč dirk Formule 1, požarna varnost in odzivni časi reševalnih ekip pa so se močno izboljšali.

Dve leti pozneje je po množičnem trčenju v prvem krogu dirke v Monzi življenje izgubil Ronnie Peterson. Odziv zdravniške službe je bil zelo pozen, saj so dostop do kraja nesreče ovirala policijska vozila. Vodstvo tekmovanja se je tako odločilo uvesti zdravniški avtomobil.

Potem ko sta se v Imoli leta 1994 smrtno ponesrečila Ayrton Senna in Roland Ratzenberger, so na različnih dirkališčih prenovili in razširili 27 tveganih ovinkov, uvedli hitrostne omejitve ob vožnji med garažami, obvezne ognjevarne obleke za ekipo mehanikov in strožje pogoje za izvajanje preizkusnih trčenj.

Razmišljanje o uvedbi varnostnega sistema halo, varnostnega loka nad kabino, ki dirkače ščiti pred poškodbami glave, je sprožil incident Felipeja Masse leta 2009. Brazilcu je med vožnjo v čelado priletela vzmet, ki je ob trku z drugim dirkačem odletela z vozila.

Leta 2014 je v Suzuki Francoz Jules Bianchi trčil v reševalno vozilo, po trku pa izgubil življenje. Njegova tragična nesreča je v svet Formule 1 prinesla virtualni varnostni avto.

Prav halo, ki je bil uveden leta 2018, je dve leti pozneje življenje rešil Romainu Grosjeanu. Francoz je v Bahrajnu z veliko hitrostjo trčil v kovinsko zaščitno ograjo, pri tem se je dirkalnik prepolovil in se vnel, Grosjean pa je po zaslugi zaščitnega loka lahko pravočasno zapustil vozilo in jo, z izjemo opeklin, odnesel brez hujših posledic. Njegova nesreča je upravičila sistem halo, poostrili pa so se predpisi za ognjevarnost kombinezonov.

Sistem halo je življenje rešil tudi Zhouju Guanyuju leta 2022. Je pa FIA po njegovi nesreči v Silverstonu zaostrila predpise za "roll hoop", dodatek nad glavo dirkalnika. Ta je namreč, ob tem ko se je vozilo prevrnilo na glavo, popustil.

Kako bo na pravila dirkanja vplivala nedavna nesreča Bearmana na dirkališču v Suzuki, pa bomo videli sproti. Mednarodna avtomobilistična zveza je v uradni izjavi sporočila, da so za april predvideni sestanki o tem, ali je potrebno prilagoditi nova pravila. FIA ima zdaj kar nekaj časa, da premisli o morebitnih spremembah, saj bo naslednja dirka na sporedu šele 3. maja v Miamiju.