Prestiž, glamur in izjemna zgodovina velike nagrade Monaka

Korenine monaškega dirkaškega kluba segajo v 19. stoletje. 26. avgusta leta 1890 je bila ustanovljena Monaška kolesarska zveza, ki je nastala na pobudo 21 navdušencev nad kolesarstvom. Avtomobile so v ime organizacije dodali leta 1907, za to je bil odgovoren takratni predsednik Henri Tairraz, ki so ga navdušili začetki avtomobilizma. 29. marca 1925 pa se je organizacija preimenovala v Avtomobilski klub Monaka.

Velika nagrada Monaka, danes najprestižnejša dirka v koledarju Formule 1, se je prvič odvila 14. aprila 1929. Glavni pobudnik za dirko ob pristanišču Monte Carla je bil bogati proizvajalec cigaret in predsednik Monaškega avtomobilskega kluba Anthony Noghes, idejo pa je podprl tudi tedanji monaški princ Louis II. Na dirko so povabili 16 dirkačev, startna mesta so izžrebali, zmagovalec dirke z denarno nagrado sto tisoč francoskih frankov pa je bil Britanec William Grover-Williams.

Leta 1950 je bila velika nagrada Monaka del uvodne sezone svetovnega prvenstva Formule 1, leta 1955 pa je kneževina postala stalni del koledarja Formule 1. Legendarni Alberto Ascari je tistega leta narobe ocenil šikano po tunelu in s svojo Lancio prebil slamnate ograde ter pristal v morju. Odplaval je na varno, dirkalnik pa so nato rešili iz vode.

S šestimi zmagami, osmimi uvrstitvami na zmagovalni oder in petimi najboljšimi startnimi položaji je v vseh pogledih najuspešnejši dirkač v zgodovini VN Monaka Ayrton Senna. Brazilec je v Monaku prvič zablestel leta 1984, ko je na svoji šesti dirki za veliko nagrado v karieri z nekonkurenčnim Tolemanom in v močnem nalivu sredi 42. kroga prehitel vodilnega Alaina Prosta. Po rdeči zastavi, ki je sledila, pa so upoštevali rezultat prejšnjega kroga, zaradi česar je Senna dirko končal na drugem mestu.

Za še dva kultna trenutka monaške dirkaške zgodovine je Senna poskrbel leta 1988. V kvalifikacijah je moštvenega kolega Prosta v drugem McLarenu prehitel s skoraj sekundo in pol prednosti, na dirki pa naredil veliko napako in končal v ogradi v ovinku Portier. Po odstopu je odkorakal v svoje stanovanje v Monaku, kjer je ostal več dni.

Prvi Monačan, ki je stopil na vrh zmagovalnega odra v kneževini, je bil leta 1931 Louis Chiron. Bolj znan kot po tisti zmagi pa je po rekordu, ki ga ima še danes. Leta 1955 je Chiron na VN Monaka nastopil star 55 let, še danes pa je najstarejši voznik v zgodovini Formule 1.

Danes predvsem iz davčnih razlogov v Monaku živi več kot polovica dirkačev Formule 1, pravi Monačan med njimi pa je le Charles Leclerc. Dirkač Ferrarija je na svoji domači dirki na najvišjo stopničko zmagovalnega odra stopil pred dvema letoma.

Leclerc bo, vsaj po petkovih prostih treningih sodeč, tudi letos na domači stezi napadal sam vrh. Dopoldanski trening je končal na prvem, popoldanskega pa na drugem mestu za Lewisom Hamiltonom. Dirkače v soboto najprej čaka še zadnji prosti trening, na Kanalu A in VOYO ga bomo prenašali od 12.25, ob 16.00 pa bodo na sporedu še kvalifikacije, ki so v Monaku zaradi oteženega prehitevanja še toliko bolj pomembne.