Šport

Grenko celjsko slovo

Celje, 04. 03. 2006 20.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Celjski rokometaši so v drugi četrtfinalni tekmi lige prvakov izgubili s španskim Ciudad Realom.

Celjani niso bili kos napadom španskega prvaka
Celjani niso bili kos napadom španskega prvaka FOTO: Damjan Košec

V celjskem rokometnem hramu so bili optimalno izpolnjeni vsi pogoji za spektakularen obračun z milijonarsko zasedbo iz Ciudad Reala. Dvorana je pokala po šivih, vzdušje je bilo fantastično, glavni akterji - domači igralci - pa bojevito razpoloženi. Kljub temu, da so si Uroš Zorman, Edvard Kokšarov in druščina pred tekmo nadeli rokometno-barbarsko podobo, pa to ni zadostovalo za napredovanje v polfinale najbolj imenitnega klubskega tekmovanja na Stari celini. Zaostanek sedmih golov iz prvega obračuna je bil za celjsko moštvo enostavno preveliko breme, v povratnem dvoboju za biti ali ne biti so enostavno pregoreli, mednarodno pisana španska zasedba je vseskozi držala niti igre v svojih rokah, za nameček pa domači ekipi - po več kot dveh letih - prizadejala sploh prvi poraz, odkar nastopa v Zlatorogu.

Znani so vsi polfinalisti rokometne lige prvakov. Preboj v polfinale je uspel še eni španski ekipi Portland San Antoniu, ki je sicer izgubil proti Barceloni, a je na prvi tekmi zmagal za gol več. V polfinale sta napredovala še madžarski Veszprem, ki je bil boljši od francoskega Montpellierja, in nemški Flensburg, ki je ugnal Kiel.

Celjani so si pred dvobojem zadali dva cilja: prvi je bil zmagati, drugi pa zmagati s čim višjo razliko. A njihovi načrti so se sesuli že po desetih minutah igre, ko si je v tem hipu morda najbolj popoln evropski klubski rokometni sistem priigral tri gole prednosti (5:2). Začetna celjska sedmerka - v vratih je bil Gorazd Škof, na krilnih položajih Dragan Gajič in Edvard Kokšarov, na črti Goran Kozomara, na zunanjih položajih pa Jure Natek, Uroš Zorman in Miladin Kozlina - ni začela tako silovito in divje, kot so vsi pričakovali, pa tudi obramba 3-2-1, ki bi morala presenetiti španske tekmece, ni povzročala nobenih težav Sergeju Rutenki, Albertu Entrerriosu, Olafurju Stefanssonu, Rolandu Uriosu in drugim superzvezdnikom moštva s Pirenejskega polotoka.

Čestitam Ciudad Realu za zasluženo zmago. Lani smo izgubili z Barcelono, ki je nato slavila v ligi prvakov, letos pa to želim Ciudad Realu. Obe četrtfinalni tekmi sta prišli v nepravem času, po evropskem prvenstvu v Švici je bilo stanje v naši ekipi zelo slabo. Vsi nosilci igre so bili izven trenažnega procesa, nismo imeli nobene prave preizkušnje, v teh okoliščinah pa smo bili seveda povsem nemočni. Miro Požun, trener Celja Pivovarne Laško

Gosti so s hladnokrvnostjo, preudarnostjo in goli iz izdelanih akcij dobesedno parali živce domačim rokometašem, ki so se le na trenutke enakovredno kosali z njimi, ko pa so se približali na gol zaostanka, so Španci znova dodali plin in pobegnili na dva do tri gole prednosti. Domača igra ni bila tekoča, šepalo je tako v napadu kot obrambi, dvignile jih niso niti nekatere bravurozne Škofove obrambe, ki je v prvem delu ubranil dve sedemmetrovki. Zorman je bil preveč živčen, Kokšarov in Natek dobro pokrita, učinek obeh krožnih igralcev Kozomare in Mlakarja praktično ničen, Kozlina je občasno eksplodiral, a tako kot Gajič bil bolj ali manj preveč impresioniran s slovitimi imeni na nasprotni strani. Na drugi strani so Španci delovali kot dobro podmazan stroj, kar ob tako imenitnih imenih sploh ni presenetljivo, vseskozi so vedeli, kaj hočejo, v teh okoliščinah pa so si najvišjo prednost v prvih tridesetih minutah priigrali v končnici, ko so povedli za štiri gole (16:12 in 17:13).

Španci so zasluženo slavili. Tekmo smo začeli z upanjem, da lahko nadoknadimo velikansko razliko, vendar nismo bili kos tej nalogi. Naredili smo preveč tehničnih napak, na naši strani je bilo veliko izključitev, pa tudi nikakor si nismo mogli priigrati večjega števila golov, ki bi morda nekoliko ustrašil španskega tekmeca. Dragan Gajič, igralec Celja Pivovarne Laško

Španska zasedba je drugi polčas silovito začela, po pičlih petih minutah nadaljevanja si je priigrala osem golov prednosti (22:14). Celjani niti po tako velikem zaostanku niso odvrgli puške v koruzo, zaigrali so zagrizeno in bojevito ter se podali v lov za velikim zaostankom. Izbranci Mira Požuna so se že sprijaznili s četrtfinalno izločitvijo, zato pa so hoteli zadržati kult nepremagljivosti dvorane Zlatorog. V 42. minuti so se resda približali na tri gole zaostanka (19:22), bližje pa nikakor niso mogli. Španci so znova zaigrali preudarno, pobegnili na pet, šest golov zaostanka in se kot prvi v Evropi veselili zmage na doslej vselej "žarečem" in nepremagljivem celjskem parketu.

Veseli me, da sem znova okusil celjski parket in občutil mravljince na koži, ki so možni le v dvorani Zlatorog. Zmage se izjemno veselim, kajti celjski klub izjemno spoštujem, v zgodovini pa bomo zapisani kot prvi, ki smo jih premagali na domačem igrišču. Sergej Rutenka, igralec Ciudad Reala

"V Celje smo prišli s sijajnim izhodiščem: igrati s sedmimi goli prednosti je veliko lažje kot z dvema ali tremi. Na Celjane smo se dobro pripravili, na roko pa nam je šlo tudi dejstvo, da v tem tednu nismo imeli nobenih obveznosti na domačem prizorišču. Vseskozi smo nadzorovali tekmeca, obramba in napad pa sta delovala na zadovoljivi ravni," je po tekmi dejal trener Ciudad Reala, Talant Dušebajev.

Celje Pivovarna Laško: Gajič 3, Kozomara 2, Mlakar, Hribar 2, Razgor, Škof, Harbok 3, Kozlina 3, Lorger, Ivankovič, Gorenšek, Natek 4, Kokšarov 6 (1), Zorman 4.
Ciudad Real: Hombrados, Fis, Kallman, Pajovič 1, Stefansson 4 (1), Davis 2, Džomba 7 (2), Šterbik, Urios 10, Metličič 1, Jakobsen 1, Rutenka 4, Entrerrios 3, Dinart.
Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 1 (1), Ciudad Real 7 (4).
Izključitve:
Celje Pivovarna Laško 12, Ciudad Real 4 minute.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

alen.kolar@gmail.com
05. 03. 2006 20.04
jaz bi podal samo eno repliko in sicer "prodana duša". ta izjava nima nobebega smisla. zorman je profesionalni igralec, tako kot rutenka za Španski klub kot Zorman za celjani bi naredila vse da zmaga klub za katerega igrata. na zormanu je viselo preveliko breme, kajti od njega je v veliki meri odvisna igra celotnega moštva. ko so prišle slabe minute za celjane, je podlegel pritisku in prišlo je do albše igre iz njegove strani in posledično celotbega moštva.
Amaretto
05. 03. 2006 12.09
Odkrito povedano so mene in ostale navijače, ki jih redno spremljamo tako doma kot v tujini, nekateri igralci resnično razočarali. Mene je od vseh naprimer zeloooooooo razočaral Zorman, odkar je namreč v javnost prišla vest o njegovem odhodu, je na igrišču zapravil že nič koliko 100 % priložnosti, ni več natančnih podaj in še in še, zato se sploh ne čudim več, da so se začeli pojavljati komentarji, da je konec z njegovo dobro igro za klub CPL. Kruto rečeno je dobil krut nadimek - PRODANA DUŠA. In to je razlog. Ko jim je uspevalo so delovali kot TIM - VSI ZA ENEGA EDEN ZA VSE. Kje je ta moto sedaj. Na praketu ga ni več opaziti, razen nekaj svetlih izjem, ki se trudijo, pa jim kot posameznikom ne uspeva. Le ti si zaslužijo čestitke. Npr. Kozlina, Gajič, Harbok, Natek in Kokšarov. Vendar to ni dovolj. VSI ali NOBEDEN - TO JE SEDAJ VPRAŠANJE?
¤smiley¤
05. 03. 2006 11.45
ja tega poraza si res ne bi smeli privoščiti...prvič je bila dvorana poražena..