Harrington tudi uradno selektor Risov

Na današnji seji ga je na selektorsko mesto potrdilo predsedstvo HZS.

Harrington bo Slovenijo vodil na bližnjih olimpijskih kvalifikacijah v Hannovru (od 5. do 8. februarja), kjer bo slovenska izbrana vrsta v konkurenci Nemčije, Avstrije in Japonske poskušala priti do prvega mesta in edine vozovnice za OI 2010 v Vancouvru.

"To je velika priložnost zame in dobra izkušnja. Bil sem v Evropi, na pravem mestu ob pravem času. HZS je imela dovolj zaupanja, da mi je to mesto ponudila. Za zdaj sem videl le nekaj tekem, po eno Jesenic in Olimpije, igralci pa so me presenetili. Veselim se, da si bom lahko ogledal še nekaj tekem in jih bolje spoznal, preden se začnejo priprave," je na novinarski konferenci dejal Harrington, ki je bil trenersko prost od decembra, ko so se z njim razšli pri švicarski Ambri Piotti. "Veliko bo odvisno od psihološke priprave. Iz lastnih izkušenj vem, da je to zelo pomembno. Trdo bomo garali za uspeh, ki bi hokejskim ljubiteljem v Sloveniji veliko pomenil," je obljubil ameriški trener.

Harrington za zdaj še ni želel govoriti o tem, koga bo poklical v ekipo. Ta teden si bo ogledal še nekaj tekem obeh slovenskih ekip v ligi Ebel, ne bo pa zanemaril niti igralcev, ki igrajo v tujini, čeprav je priznal, da se bo v tako kratkem času, kot ga ima na voljo, težko zares posvetil ogledu vseh potencialnih kandidatov. "Najprej se bomo prvi dan bolj kot treningu posvetili spoznavanju. Rad bi se predstavil igralcem, jim pojasnil, kaj pričakujem od njih. Rad bi jih bolje spoznal tudi osebno. Vem, da bo težko, potreboval bom nekaj časa, da si bom zapomnil, kdo je kdo. Nato pa premik na led. Imam že seznam kandidatov, večina jih igra v dveh klubih v Sloveniji. Te igralce bom še opazoval in si skušal zapomniti čim več o njih, ne le dobiti prvega vtisa."

Harrington se zaveda, da ga v konkurenci favorizirane Nemčije, Avstrije in Japonske na tekmovanju, kjer velja le prvo mesto, čaka težko delo. "Tekmovanje bo trdo. Ekipe so dobre in tudi druga moštva imajo enake želje. Uvrstitev na OI je največja stvar na svetu. Ne smemo oditi na tekmo z mislijo, da bomo dobro igrali prvih pet minut in nato kar zmagali. Čakajo nas tri tekme, moramo se pripraviti za vsako posebej."

Z imenovanjem Harringtona se je tako, kot kaže, vendarle končala zgodba, ki je zadnjih osem mesecev razburjala ljubitelje hokeja v Sloveniji. Vse od kanadskega svetovnega prvenstva maja lani, kjer je Slovenija izpadla iz elitne skupine in je odšel tudi tedanji selektor Mats Waltin, je bila slovenska ekipa brez trenerja. Ob tem je sicer po odstopu Damjana Mihevca približno toliko časa brez predsednika tudi zveza, a za akterje na ledu so bile selektorske odločitve slovenske krovne hokejske organizacije vendarle pomembnejše. Te pa so bile v preteklih mesecih že malodane tragikomične. Novembra je tako predsedstvo za selektorja izbralo jeseniškega trenerja Douga Bradleyja; isto predsedstvo je nato že na naslednji seji, resda v drugačni sestavi, saj je tedaj že odstopil dotlej predsedujoči oziroma vršilec dolžnosti predsednika Janez Sodržnik, to odločitev preklicalo zaradi domnevno preveč zajetne finančne ponudbe. Mesec dni kasneje so nato izbrali trenerja dunajskega kluba Kevina Gaudeta, ki pa je le dva dni zatem sporočil, da zaradi klubskih obveznosti ne more sprejeti še selektorske vloge. Mesec dni kasneje in le tri tedne pred enim najpomembnejših projektov slovenske reprezentance v zadnjih letih je nato prišel Harrington ...

Enainpetdesetletni Harrington je bil ameriški napadalec, član ameriške zlate olimpijske reprezentance, ki je s pomočjo "čudeža" 22. februarja 1980 na zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu osvojila olimpijski naslov. Harrington je imel tedaj 23 let in se je zapisal v hokejsko zgodovino ZDA, ki nosi poglavje "čudež na ledu".

Harrington je tudi član slovite ameriške hiše slavnih in je leta 1980 prejel prestižno nagrado Lester Patrick za izjemne dosežke v ameriškem hokeju.