Mušič v spremstvu družine v Tivoliju pospremil dvig zelene št. 16

Aleš Mušič je v krogu svoje družine – partnerke, hčerke, sina in staršev – dočakal svečani trenutek, ki si ga bo brez dvoma zapomnil. Sedaj že nekdanji napadalec Olimpijinega kluba je pustil pečat v slovenskem hokeju. Dolgoletni reprezentant je bil zvest zelenim iz Tivolija večino svoje profesionalne kariere, le za eno leto je zapustil Ljubljano in se preizkusil v madžarskem klubu iz Szekesfehervarja.

Pred tekmo lige ICEHL med SŽ Olimpijo in aktualnim podprvaki lige iz Szekesfehervarja je bila na sporedu kratka slovesnost, kjer so vse dobro Mušiču v posnetih izjavah na velikem zaslonu v dvorani zaželeli posamezni hokejisti ljubljanskega moštva, nato pa je sledila še ceremonija dviga njegovega dresa pod strop dvorane. Posebno darilo (njegov dres iz minule sezone v okvirju) mu je izročil predsednik kluba Miha Butara, darilo pa so mu pripravili tudi tako madžarski hokejisti kot ljubljanski, izročil mu ga je kapetan Žiga Pance. 

"Vse je bilo zelo lepo izpeljano, predvsem te želje in besede soigralcev, občutki so zato lepi, prijetni. V čast mi je, da so obesili moj dres pod strop, to je potrditev tega, da sem nekaj le dal temu ljubljanskemu hokejskemu prostoru," je dejal 40-letni Ljubljančan, ki je ob tem nekajkrat dobil glasen aplavz s tribun. Z Olimpijo je enajstkrat osvojil naslov državnega prvaka, trikrat je bil pokalni prvak, dvakrat pa se je veselil naslova v Alpski ligi.

V vseh teh sezonah so bile zmage in porazi, lepi in manj lepi trenutki. "Bilo je vsega, zmage in porazi so pač sestavni del športa. Slabe stvari hitro pozabiš, ostanejo pa le lepe stvari, lepi spomini. In teh je bilo ogromno, res je bilo lepo igrati vsa ta leta, tako za klub kot tudi za reprezentanco. Garderoba je bila vedno super, s fanti smo se tu, na Madžarskem ali pa v reprezentanci super razumeli in držali skupaj. Vedno je bilo veliko heca in veselja. To bom tudi najbolj pogrešal poleg polnih tribun. Velike množice navijačev na najpomembnejših tekmah ti vedno najbolj ostanejo v spominu," je potegnil nekdanji kapetan zmajev in nekdanji slovenski reprezentant črto pod vse, kar se je dogajalo.

Po dobrih 35 letih hokejske kariere, od starosti štirih let, ko je začel s prvimi drsalnimi koraki, je sedaj pred njim nova pot. In verjetno nova zgodba, novi izzivi. Kot je dejal, si bo najprej vzel nekaj časa za družino in zase, potem pa bo videl, kako najprej. Morda ga znova v prihodnosti vidimo tudi v hokejskem okolju, v takšni ali drugačni funkciji ...