Po prisilnem premoru letos spet čas za hokejsko SP

"Koronski" časi so dodobra obrnili tudi dogajanje v hokejskem svetu. Mednarodna hokejska zveza (IIHF) pa je bila med najbolj ostrimi pri črtanju tekmovanj. Lani so odpovedali vsa tekmovanja po vrsti, za letos so se tudi že kmalu v sezoni odločili, da večine prvenstev v nižjih starostnih kategorijah in v nižjih razredih ne bo. Tako je odpadlo svetovno prvenstvo druge divizije, ki bi moralo biti v Ljubljani. Med redkimi izjemami pa je ostalo prvenstvo elitne skupine, na katerem se bodo po skoraj natanko dveletnem premoru spet zbrale najboljše ekipe na svetu.

Doslej zadnja tekma na SP je bil namreč finale leta 2019 v Bratislavi. Takrat sta se 26. maja udarili Finska in Kanada. Finci so lovili in po zmagi s 3:1 tudi ulovili tretji naslov prvakov po letih 1995 in 2011, Kanadčani so ostali pri 26 zlatih lovorikah, zadnjo so dobili leta 2016. V malem finalu je Rusija za bron s 3:2 premagala Češko. Aktualni prvaki so sicer na večni lestvici še vedno precej oddaljeni od vodilne trojice: največ zlatih kolajn ima Rusija (štejejo tudi tiste iz časov nekdanje Sovjetske zveze), 27, ki pa pri skupnem seštevku s 47 zaostaja za Kanado. Ta je pri 50 kolajnah, ima pa 26 zlatih, Češka je (vključno z nekdanjo Češkoslovaško) pri skupno 42 kolajnah in 12 zlatih.

'Risi' med elito nazadnje leta 2017
Slovenija je v elitni konkurenci nazadnje nastopala leta 2017 v Parizu. Takrat so se Slovenci z zadnjim mestom v predtekmovanju od elite poslovili, potem pa se neuspešno skušali vrniti na drugoligaških prvenstvih leta 2018 v Budimpešti in 2019 v Nursultanu. Pozneje pa možnosti za preboj niso več imeli, saj je IIHF odpovedala tako lansko domače SP v Ljubljani kot tudi na letos prestavljeno tekmovanje na istem prizorišču. Naslednjo priložnost za vrnitev med elitno šestnajsterico pa bodo imeli Slovenci šele naslednje leto, ko naj bi SP te ravni končno spet izvedli; letos pa, ker iz nižjega razreda ne bo nihče napredoval, tudi iz elitne skupine ne bo nihče izpadel, tako da bodo na papirju slabše reprezentance, ki bi sicer imele ostre boje za obstanek, lahko mirno odigrale vse tekme v Rigi.

Sistem tekmovanja je z izjemo tega podatka enak kot na prejšnjih: 16 ekip je razdeljenih v dve skupini s po osmimi članicami, igrajo po sistemu vsaka z vsako, na koncu se štiri najboljše iz vsake skupine prebijejo v četrtfinale, kjer bo igralni sistem 1A-4B, 2A-3B, 1B-4A in 2B-3A. V skupini A so Rusija, Švedska, Češka, Švica, Slovaška, Danska, Belorusija in Velika Britanija, v skupini B pa Kanada, Finska, ZDA, Nemčija, Latvija, Norveška, Italija in Kazahstan.

Na poti do izvedbe SP pa je IIHF letos sprejela tudi politično, ne le športno odločitev. Tekmovanje bi namreč morali po prvotnih načrtih gostiti dve državi, Latvija in Belorusija. Potem ko so se že konec lanskega leta pojavila ugibanja, da zaradi političnih napetosti v Belorusiji ta država morda ne bo ostala prirediteljica, je sredi januarja IIHF to tudi uradno potrdila. IIHF je Belorusiji SP odvzela 18. januarja. Odvzem so utemeljili z "varnostno situacijo". Predsednik krovne zveze Rene Fasel je bil še v začetku januarja na obisku v Belorusiji in po sprejemu pri tamkajšnjem predsedniku Aleksandru Lukašenku, zaradi česar je bil deležen tudi ostrih kritik, dejal, da si težko predstavlja izvedbo v obeh državah.

Stopnjevanje (tudi) političnih pritiskov
Fasel je sicer za to navedel predvsem zdravstvene razloge, a so se v tem času na IIHF stopnjevali tudi politični pritiski zaradi razmer v Belorusiji. Številni so namreč prav zaradi njenega predsednika Belorusijo videli kot sporno prirediteljico SP. Po odvzemu SP je IIHF nekaj časa razmišljala, da bi pritegnila še eno gostiteljico, v igri je bila predvsem Slovaška, pa tudi Danska in Litva, nazadnje pa se je odločila le za Rigo. Eden od argumentov za takšno odločitev je bil tudi zdravstveni vidik, saj so z izvedbo vseh tekem samo v eni državi in samo v enem mestu lažje dosegli zmanjšanje možnosti tveganj okužb z novim koronavirusom.

Letošnje SP bo tako gostila latvijska prestolnica, kjer je doslej SP na najvišji ravni enkrat, leta 2006, že bilo. Glavna dvorana bo Arena Riga, kjer bodo predtekmovalne tekme skupine B, dve četrtfinalni tekmi ter polfinalni in tekmi za medalje. Drugo prizorišče bo olimpijski center v Rigi v njeni neposredni bližini, ki bo gostil tekme predtekmovalne skupine A in dve četrtfinalni tekmi. Velika dvorana lahko v običajnih nekoronskih časih sprejme 12.000 gledalcev, manjša bi jih lahko teoretično 6000.

Predtekmovanje bo potekalo od petka do 1. junija. Vse četrtfinalne tekme bodo 3. junija, polfinalni nato v soboto, 5. junija, mali in veliki finale pa dan pozneje. Novi (ali stari) svetovni prvak bo znan v nedeljo, 6. junija zvečer, finalna tekma se bo začela ob 19.15.