Slovenski hokejski čudež spisal novo neverjetno zgodbo

Pustimo ob strani že večkrat prežvečene zgodbe o šestih ledenih dvoranah in enem (resno) delujočem klubu. Zdaj je več kot primeren trenutek, da se po še enem izjemnem uspehu naših hokejistov zopet vprašamo, kako je to sploh mogoče.

Slovenska hokejska izbrana vrsta je namreč znova presenetila mnoge. Predvsem tiste, ki so celo med svetovnim prvenstvom elitne divizije v Švici (med drugimi nekdanji švedski selektor, op. p.), ki se preveša v sklepni del, na veliko govorili o tem, da je svetovna reprezentančna hokejska družina na najvišji ravni "preširoka" oziroma povedano drugače razširjena z določenimi reprezentancami, ki naj jim ne bi bilo mesta med elito.

Med štiri ekipe (Velika Britanija, Madžarska, Italija) je bila, jasno, uvrščena tudi Slovenija. S pojasnilom, da ima omenjena četverica precej daljšo oziroma večjo nogometno tradicijo kot hokejsko. O Britancih ter naših vzhodnih in zahodnih sosedah ne bi izgubljal odvečnih besed, a govoriti na pamet, da je hokej na ledu v Sloveniji bolj kot ne obskuren šport, pa je velika brca v temo.

Kar je vnovič uspelo našim hokejistom, je dosežek brez primere. V družbi hokejskih velesil so risi pustili izjemen vtis. Pod vodstvom pogumnega in analitičnega selektorja Eda Terglava, ki je na najboljši možni način že tretje leto zapored znal povezati izkušene z mladimi igralci, je Slovenija že na uvodu v naporen turnir vzela mero takšni hokejski sili, kot je Češka. Kljub kasnejšim porazom s skandinavskimi zasedbami, ki že tradicionalno za našo izbrano vrsto predstavljajo (pre)visoko oviro, so Slovenci uspeli odščipniti veliko točko tudi Slovaški in v odločilnem obračunu za biti ali ne biti odčitati lekcijo še prepotentnim Italijanom.

Zamenjava generacij, ki je nasledila neponovljivo zasedbo z zimskih olimpijskih iger v Sočiju 2014 in Pjongčangu 2018, uspeva z veliki koraki. Zdaj so v ospredju novi obrazi z Maticem Törökom na čelu, v ozadju pa naj bi že v polni pripravljenosti za prve izkušnje v članski konkurenci čakala vsaj peterica oziroma šesterica nadarjenih hokejistov, na katerih bo bržkone slonela prihodnost slovenskega reprezentančnega hokeja.

Selektor Terglav s sodelavci opravlja vrhunsko delo. Če se ob uspehih v soju žarometov vselej znajdejo igralci, je v tem primeru prav, da na tem mestu izpostavimo odlično vodenje strokovnjaka, ki že vrsto let uspešno deluje v francoskem klubskem hokeju. Nekdanji odlični napadalec in reprezentant se je pred tremi lotil zahtevnega dela prenove izbrane vrste, ki je imela za seboj najuspešnejše obdobje z omenjenima nastopoma na ZOI v Rusiji in Južni Koreji.

Od samega začetka je Terglav poudarjal pomen zaupanja v mlade fante, željne dokazovanja tako na klubski kot reprezentančni ravni. Slednji pa mu vračajo z obrestmi - izjemnimi predstavami na ledeni ploskvi -, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega. Zato je letošnji obstanek med elito še toliko bolj pomemben v luči prihodnosti našega reprezentančnega hokeja. Prepričan sem namreč, da bodo risi prihodnje leto na SP elitne divizije v Nemčiji (Düsseldorf, Mannheim) znova zelo drago prodali svojo kožo. Veliko novih (zgodovinskih) mejnikov so naši hokejisti dosegli v švicarskem Fribourgu, že čez leto dni pa bodo Robert Sabolič, Török, Rok Tičar in drugi skušali spisati novo nepozabno reprezentančno poglavje.

Risi, kapo dol!