VIDEO: Razingar ob slovesu: Jesenice v EBEL leta 2016

Simbolični konec kariere je tako 9. 9., pa tudi ura je bila v znamenju devetic: ob 9.09. "Prišel je čas, ko je treba reči, da je zgodba na ledu končana. Za mano je 20 lepih let. Danes vam sporočam, da je moja hokejska kariera končana," je na precej čustveni novinarski konferenci v Lescah dejal Tomaž Razingar.

Kapetan reprezentance na zadnjem SP v Ostravi je pojasnil, da si ne zapira vrat v hokeju, kjer bo morda v prihodnosti še deloval, za zdaj pa se bo nekoliko bolj posvetil družini in zasebnemu življenju, ki je trpelo v letih kariere. Dodal je še, da je razmišljal o podaljšanju aktivne poti na klubski ravni še za kakšno sezono, toda ocenil je, da razmere na Jesenicah še niso dovolj urejene, da bi se od ledu poslovil v okolju, kjer je začel dolgo kariero. SP na Češkem je bilo zanj zadnje veliko tekmovanje za Slovenijo in zadnje s črko C na prsih. "Po uspehu na OI sem imel cilj, motivacijo, da skušamo presenetiti na SP in se uvrstiti v četrtfinale. Žal nam ni uspelo in po predzadnji tekmi je bilo meni jasno, da se moja zgodba končuje. Predvsem reprezentančna," je Razingar pojasnil, da se je v veliki meri odločil že spomladi, povsem pa še ne: "Pustil sem si malo manevrskega prostora, če bi se razmere na Jesenicah spremenile. Če bi igrali ligo Ebel na Jesenicah, bi bila želja, da končam pot doma, ampak stvari v tem trenutku so daleč od tega, da bi bile urejene. Te možnosti ni bilo, bili so štirje meseci negotovosti, zdaj pa smo izbrali simboličen dan, ki je povezan s številko, ki sem jo nosil od 16. leta."

Razingar je igral za Acroni Jesenice, Všetin, Pardubice, Hradec Kralove, Beljak, Ravensburg, Trojo in nazadnje za Duklo Trenčin, preizkusil pa se je tudi v severnoameriških ligah AHL in ECHL. Za Slovenijo pa je nastopil na 15 svetovnih prvenstvih, vrhunec pa je bil seveda olimpijski nastop v Sočiju 2014. "Lahko se bom mirno pogledal v ogledalu, za mano je 20 lepih let in če bi imel možnost, bi jih preživel še 20. Žal mi je mogoče dveh stvari. Če bi takrat ostal v Rusiji, bi šla pot v drugo smer, a sem v danem trenutku odreagiral pravilno. Mogoče pa sem bil malo neučakan tudi v Pardubicah. Bil sem v najboljši formi, a sem pristal na tribuni. Ego, ki ni majhen, pa mi ni dal, da bi to mirno prenašal."