Po odločitvi sodnikov je zmagal Holyfield, saj je bil boj zaradi Rahmanovega oteklega obraza v osmi rudni predčasno zaključen. Občinstvo – kakih 10 tisoč - je pričakovalo izenačen dvoboj, a večina je več možnosti pripisovala veliko mlajšemu Rahmanu, ki je naslov svetovnega prvaka izgubil šele pred sedmimi meseci.
Devetintridesetletni Holyfield je pokazal, da ni bil zaman štirikrat svetovni prvak in nasprotniku komaj pustil dihati. Žal se med svojim boksanjem večkrat spet zatekel k udarcem z glavo in z enim od takih je v četrti uri povzročil manjšo izboklino na levi strani Rahmanovega čela.
Glavo je še enkrat uporabil v sedmi rundi, izboklina pa je do osme runde postala tako velika, da je sodnik Tony Orlando po posvetovanju z zdravnikom dvoboj moral končati in odločitev prepustiti sodnikom. Ti so z 2:1 odločili v prid Holyfielda, ki je Rahmana dejansko zadel večkrat in močneje. Nagnjenje k uporabi glave je stara hiba Holyfielda, največ o tem pa bi znal povedati Michael Tyson, ki je na njunem dvoboju leta 1997 popolnoma izgubil živce in Holyfieldu odgriznil pol ušesa. Holyfield si tako lahko obeta še eno priložnost za naslov svetovnega prvaka, nasprotnika pa je verjetno iskati v zmagovalcu 100 milijonov ameriških dolarjev težkega obračuna med Tysonom in Lewisom. Če bo ta možnost, za Holyfielda najljubša, splavala po vodi, se bo sinočnji zmagovalec moral zadovoljiti z bojem za WBA krono, nasprotnika pri tej boksarski zvezi pa bo čez mesec dni določil dvoboj med Johnom Ruizom in Kirkom Johnsonom.
