Humar je začel z vzponom v torek v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo še zelo mrzlo in je kazalo, da bo sneg vendarle primernejši. Takoj, ko se je izza sosednje gore pokazalo sonce, pa se je sneg v zelo kratkem času spet povsem zmehčal.
Humar se je v nekaj urah povzpel do višine 6500 metrov, kjer se je odločil, da se obrne. Kar se tiče zdravstvenega stanja, med samo aklimatizacijo sicer ni imel nobenih težav, vendar pa so bile razmere preslabe za nadaljevanje. Sneg na površju je bil povsem "gnil", pod njim pa je bil led. Torej razmere idealne za plazove in izjemno nevarne za plezanje. Tomažu se je ponekod vdiralo celo do prsi.
Okoli pol desetih po lokalnem času je po radijski postaji poklical v bazo in sporočil, da prekinja aklimatizacijo in da zaradi slabih razmer ne namerava opraviti načrtovanega vzpona v južni steni Nanga Parbata.
Tako je torej padla odločitev, da se odprava konča. Tomaža Humarja in Stipeta Božiča je čakal še nevaren sestop od tabora 3 do baznega tabora. Na poti navzdol je bil sneg zaradi nekajdnevnega močnega sonca povsem mehak, poleg tega ga je zelo veliko pobralo. Po besedah slovenskega alpinista se je teren v enem dnevu tako spremenil, da nekaterih delov skoraj ni prepoznal. Ves čas so se prožili plazovi, mešanica snega in kamenja. Kar nekajkrat se je sprožilo zelo blizu njiju, enkrat pa je Humarja snežni plaz celo zadel, vendar jo je odnesel brez posledic.
