Nekaj ur je že minilo od vašega zgodovinskega uspeha, veste, kaj vam je uspelo?
Še vedno ne verjamem, da sem tekla svetovni rekord. Ravno ste me “zmotili” med večernim banketom, kjer je res veselo, še posebno v slovenski reprezentanci.
Ste si po zmagi privoščili kakšen dunajski zrezek ali pa vsaj Sacher torto?
Ja, enega dunajskega sem pa res že pojedla… (smeh)
Koliko časa se že ukvarjate z atletiko?
Treniram že 14 let, zadnjih pet let profesionalno v Velenju. Prej me je 12 let treniral Tomislav Popetru, zadnji dve leti pa sem varovanka Aleša Škobrneta.
Ste kdaj v vseh teh letih sebe videli kot svetovno rekorderko?
Ne, nikoli nisem pomislila, da bom kdaj tekla svetovni rekord. Vedno sem najprej imela cilj postati evropska prvakinja, svetovna prvakinja, potem pa naprej. Zdaj pa kar oboje naenkrat, svetovni rekord in evropska krona, to je res zelo super.
Verjamem, da je v tem trenutku veliko tistih, ki se ob vašem uspehu tolčejo po prsih, malo gledalcev pa ve, da imate velike težave pri pridobivanju sponzorjev v Sloveniji, da so na Atletski zvezi Slovenije zmigovali z rameni, ko ste jih prosili za pomoč pri iskanju zaposlitve. Kaj jim odgovarjate?
Od lanskega leta imam službo na Ministrstvu za notranje zadeve, tako da sem pri policiji. Kar se tiče sponzorjev, zaenkrat jih nimam še nič, razen NIKE-ja, ki je moj glavni sponzor. Ampak mislim, da se bo to zdaj spremenilo in da bo šlo na boljše.
Ste slišali novico, da je vaša someščanka Katarina Srebotnik na drugem koncu sveta zmagala na teniškem turnirju v Acapulcu. Se poznata?
Ja, jaz ji ob tem čestitam za ta uspeh, upam, da se bova kaj videli, če bo prišla v Velenje.
