Ob prvih vesteh o vaši poškodbi je bilo v vodstvu reprezentance veliko optimizma, saj se je izkazalo, da vezi niso poškodovane. Toda zdaj, po ponovnem pregledu, vendarle ne kaže najbolje?
Pravzaprav v tem trenutku še ne vem ničesar bistveno novega. Zdaj je vse odvisno od tega, kako hitro se bo celila poškodba hrustanca in kako se bo »noga obnašala,« potem ko jo bom začel počasi obremenjevati na treningih.
Kaj to natančno pomeni. Je nastop v Kranjski Gori pod vprašajem?
Trenutno si predvsem želim, da bi lahko nastopil v Kranjski Gori, kajti po napovedih zdravnikov me čaka vsaj mesec dni počitka. Tekme pod Vitrancem potekajo v času, ko bi moral okrevati. Upam, da se bom lahko vrnil hitreje, kot pravijo napovedi. V teh napovedih vsekakor upoštevam tudi določeno količino treninga. Kajti mislim, da nastop sam po sebi nima smisla. V Kranjski Gori bom tekmoval samo v primeru, če se bom na tekme lahko dobro pripravil. V tem trenutku pa si želim le čimprejšnje vrnitve na sneg. Rad bi videl, kako bo moje koleno preneslo obremenitve, ki se pojavljajo med smučanjem.
Kljub trenutni smoli, ste imeli v karieri dokajšnjo mero srečo, saj niste bili pogosto poškodovani?
Res je, če se primerjam z nekaterimi tekmovalci, ki so v svetovnem pokalu dobro desetletje, sem imel v tem pogledu veliko sreče. Pred to poškodbo sem imel enkrat zlomljeno roko in nekaj težav s hrbtenico, vendar to niso bile stvari, zaradi katerih bi bil prisiljen dlje časa počivati.
No, tudi ta poškodba, ki me je doletela v Italiji, se je, vsaj za enkrat tako kaže, iztekla dokaj srečno.
V začetku leta ste dejali, da v letošnji sezoni ciljate na sam vrh, kar hkrati pomeni precejšnjo nevarnost izpada. Vse skupaj pa je potem posledično povezano s slabšimi štartnimi izhodišči?
Ja, vedno ciljam na vrh. V vrhunskem športu so zares pomembni le tisti najboljši dosežki. Mislim, da vrh zame tudi letos ni nedosegljiv. Predvsem na treningih, na prvem slalomu sem odstopil, smo se lahko Slovenci kosali z ostalimi reprezentancami. Glede štartnih številk pa je tako. Če si res v vrhunski formi, potem štartna številka ni tako zelo pomembna. Veliko je odvisno od razmer na progi. V kolikor so te primerne, se lahko naprej prebiješ tudi s štartno številko 40 ali 50. Seveda je stvar drugačna, v kolikor se še iščeš. Takrat dobra štartna številka vsekakor pomeni določeno prednost.
Letos so velikokrat opozorili nase mlajši člani slovenske reprezentance. Bojda so tudi na treningih razmerja moči drugačna kot v preteklosti?
Saj bi bil počasi že čas. Ne šalim se. Mlajši člani ekipe prizadevno trenirajo, tako da je ta preboj nekako pričakovan. Nenazadnje nekateri niso več tako rosno mladi. V svetovnem pokalu se je starostna meja v zadnjem času zelo zvišala, saj redko najdeš tekmovalca mlajšega, od recimo dvaindvajsetih let, ki je uvrščen med prvih deset. Med Slovenci bi izpostavil Mitjo Dragšiča, ki je v tej sezoni izredno napredoval v obeh disciplinah. Kdor podrobno spremlja smučanje ve, da je v evropskem pokalu že lani dosegal zelo dobre rezultate. Upam, da bo vse skupaj lahko prenesel tudi v svetovni pokal. Mitji sledijo tudi nekateri drugi mlajši člani reprezentance, ki pa jim veliki met še ni uspel.
