Hermannnu Maierju je po težki prometni nesreči in hudih poškodbah znova uspel veliki met, slavje v skupnem seštevku svetovnega pokala. Veličastna vrnitev ?
Zgodba Hermanna Maierja je lepa zgodba. Vrnil se je po res hudih poškodbah in to je za beli cirkus vsekakor dobro. Mislim pa, da ga je avstrijska reprezentanca kljub številnim drugim asom precej favorizirala. Lep primer je zadnji veleslalom, kjer Maierju ni kazalo najbolje, a so Avstrijci ob sicer slabih razmerah dosegli, da organizatorji drugega teka niso izvedli. Tekma je tako odpadla in veliki zmagovalec je bil znan.
Če potegnemo črto pod slovenske nastope, so bila pričakovanja pred začetkom sezone seveda večja.
Zagotovo. Mi imamo cilje napisane v načrtih dela, teh ciljev v večini nismo dosegli.
Kljub vsemu moram izpostaviti nekaj dobrih rezultatov, za Tino Maze je vendarle dobra sezona. Ne bom rekel, da je bila vseskozi v vrhu, uspeli so ji nekateri vrhunski rezultati, prišli pa so tudi padci. Pri moških je Drago Grubelnik od konca januarja nanizal dobre rezultate, če bi mu šlo celo sezono tako, bi seveda pristal višje kot na devetnajstem mestu v slalomskem seštevku. A že ta uvrstitev je ena boljših v njegovi karieri. Seveda smo več pričakovali od ostalih. Bili so prebliski, a pogrešamo kontinuiteto dobrih rezultatov.
Moški del ekipe v tehničnih disciplinah se je lani razdelil na dva dela, recimo na stare in mlade. Imate občutek, da se je ta delitev pokazala kot pametna poteza ?
Fante nismo delili na stare in mlade, ampak na tiste, ki smučajo samo slalom, in tiste, ki se ob slalomu preizkušajo še v veleslalomu in tudi v super G-ju. Pred začetkom sezone smo tako imeli dvanajst tekmovalcev, to je velika skupina, zato smo se odločili za dve skupini. Vedeti moramo, da se v manjših skupinah lahko dela dosti bolj individualno, to počnejo Italijani in Francozi že leta in leta. Primer: Švicarji so letos združili vse ekipe in, kot pravijo, naredili napako. Prihodnjo sezono se bodo znova razdelili na tri ekipe.
Kako v novo zimo ? Brez sprememb ne bo šlo ?
Spremembe bodo. Povezane bodo tako s stroko kot z denarjem.
Bo denarja manj kot zadnjo zimo?
Že v zadnji sezoni ga ni bilo toliko, kot smo načrtovali. Sezona je prinesla izgubo, ki jo bo seveda treba pokriti. Poznajo se slabši rezultati. Pred novo sezono bomo morali zategniti pas pri trenerjih in pri številu ekip.
Ali to pomeni, da bo »nasrkal« mlajši rod, ki prihaja?
Poskušal bom storiti vse, da bi lahko s čim manjšimi stroški še zmeraj kvalitetno delali. Zavzemamo se tudi za smučarsko gimnazijo, načrtujemo, da bi program znova oživili v šolskem letu 2005/06. Dekleta in fante moramo selekcionirati pri petnajstih, šestnajstih letih in jih potem tudi financirati, kolikor pač zmoremo. V tujini ne leži vse samo na smučarskih zvezah, tu so tudi športne gimnazije in klubi, ki so seveda drugače organizirani kot pri nas.
Bi bilo bolj smotrno denar vlagati samo v vrhunske smučarke in smučarje in zelo perspektivne, ostalim pa se enostavno zahvaliti?
Načeloma da. A je prednost slovenske ekipe v primerjavi z ostalimi velesilami ravno v tem, da lahko kakšnega tekmovalca »počakamo« leto ali dve. Spomnite se Matjaža Vrhovnika, drugod bi ga že pred razcvetom odpisali.
