Ali Tadej Pogačar res ne trpi na kolesu?

Matej Mohorič ni le Gorenjec, ki uspešno kolesari za ekipo svetovne serije Bahrain Victorious, je tudi edini Slovenec, ki se lahko pohvali z zmago na slovitem spomeniku, najdaljšem med vsemi, tistem od Milana do San Rema. Priljubljeni Moho je deklasiral tekmece leta 2022, takrat poskrbel za senzacijo s pomočjo potopnega sedeža. "Spomin na tisto dirko še živi. Nikoli ne bom pozabil vsega, kar je zame naredila ekipa, do kakšnega izhodišča so me pripeljali, nato pa sem se na spustu izstrelil v ospredje in zmagal," je v POPkastu spomin na trenutke, ko je na ulico Roma v San Remu prikolesaril kot zmagovalec, in to v belem dresu slovenskega državnega prvaka, podoživel priljubljeni Podbličan.

Brez dvoma kolesar, čigar odgovori dajo misliti. Vedno znova in znova, njegovi nastopi pred kamerami v najtežjih trenutkih ali pa tistih, ko zmaguje, pa so podobni – izjemno čustveni. Tudi zaradi tega, ker družinski človek ve, koliko se je potrebno odrekati, da bi izpolnil zastavljeni cilj. Pa tudi odrekanje ni garancija za uspeh. Na 21. etapi Toura je na cesti proti Elizejskim poljanam pustil zadnje atome moči, a moral ob prihodu na cilj čestitati za zmago hitrejšima, najboljšemu kolesarju na svetu Tadeju Pogačarju, ki je v rumeni majici zmagovalca prikolesaril v Pariz, in najboljšemu na zadnjem dejanju dirke Woutu van Aertu. "Bilo je noro. Spomin na trenutke, ko smo prečkali Montmartre, je bil nekaj izjemnega, toliko gledalcev. Užival sem, četudi sem trpel, dajal vse od sebe, da bi mi uspelo. A to ni zadostovalo za zmago. Dva kolesarja sta bila hitrejša," se zadnje dirke spominja eden od treh Slovencev, ki se lahko pohvalijo z etapno zmago na vseh tritedenskih dirkah.

Poleg njega je to uspelo še Pogačarju in Primožu Rogliču, s katerima verjame, da bo združil moči v Kigaliju in pomagal slovenski reprezentanci do ponovitve uspeha iz Züricha, kjer se je Pogi veselil naslova svetovnega prvaka na cestni dirki.

Mohorič priznava, da so se mu teden dni po končani 112. dirki po Franciji začele polniti baterije, da na treningih že čuti tisto moč v nogah, da se je sposoben vrniti k dirkanju. Še pred zahtevnimi preizkušnjami se bo udeležil Kriterija Tadeja Pogačarja, nato pa nadaljeval z začrtanim programom. Med drugim ga čaka tudi L'Etape, dirka, na kateri ima vlogo ambasadorja, v POPkastu pa je podelil tudi nekaj nasvetov za vse tiste, ki so se že odločili, da se v začetku septembra preizkusijo na dirki na Gorenjskem. Preizkušnji, kjer bo zanesljivo na startu več kot 1500 rekreativnih kolesarjev, ki se bodo vsak na svoj način lotili posebnega izziva. "Naj bo osnovni napotek ta, da naj kolesarji ne izberejo L'Etape za prvo kolesarsko aktivnost sezone. Je pa jasno, da vsak ubere svojo pot, eni bodo dirkali na rezultat, spet drugi želijo traso prevoziti, ne glede na porabljen čas, uživati v razgledih in začutiti utrip ob cesti," je nadaljeval Mohorič.

Kolesarji živijo za trenutek, ko bodo nastopili na dirki po Franciji. Pojaviti se na uradni predstavitvi ekip, začutiti odštevanje do starta uvodne etape ... trenutki, ki jih kot gledalec ne pozabiš nikoli, kaj šele kot kolesar, predstavnik ekipe. "To je res nekaj posebnega. Oba sva to že začutila. Ogromno ljudi, posebna čustva v zraku," se je starta Toura dotaknil 30-letnik, ki bi si neskončno želel, da bi slovenski kolesarji dočakali nekaj, kar je dano redkim: "Start Toura v Sloveniji bi bil resnično nekaj izjemnega. Prvih par korakov je narejenih, do končne odločitve bo preteklo še nekaj vode. Jaz mislim, da si Slovenci kot narod to zaslužimo. To bi bil trenutek, poln ponosa. Tudi z ekonomskega vidika sem prepričan, da je ta investicija smiselna." Zanesljivo pa bi bil to spomenik za vse, ki so pisali slovensko kolesarsko zgodovino. Sploh za izjemno generacijo, ki je v zadnjih letih pokazala, od kod prihajajo najboljši kolesarji na svetu. In sledijo jim že nove generacije ...