Slovenski navijači preplavili Alpe d'Huez: Je sploh še kdo ostal doma?

Čeprav je bilo slovenskih zastav med vožnjo na Alpe d'Huez ogromno, nismo bili presenečeni. Tako je v Alpah že zadnjih nekaj dni. Natančno koliko slovenskih navijačev si je v živo ogledalo kraljevsko 12. etapo, najbrž ne bomo izvedeli nikoli. Naša groba ocena je, da med osem in deset tisoč.

Kakorkoli že, evforijo, ki je (znova) zajela Slovenijo, so še kako občutili tudi kolesarji na progi. "Že v sredo je bilo na zadnjem vzponu noro. Samo slovenske zastave, francoske so bile v manjšini. Klubski kolegi me že dva dneva sprašujejo, če je slovenska meja blizu, ker je toliko Slovencev. To je noro," je pred startom 12. etape v Brianconu priznal Luka Mezgec.

Podobno je razmišljal Matej Mohorič: "Slovencev ni tako veliko. Vsi so tu, ne vem, ali je sploh kdo ostal doma. Verjetno so ulice v Ljubljani precej prazne." 

 Alpe d'Huez ni ne najvišji ne najzahtevnejši v bogatem repertoarju kultnih francoskih vzponov. A Francozom izmed vseh pomeni največ. Zmaga na vrhu šteje več kot ostale. Tudi ali prav zato vsakič, ko ga organizatorji vključijo v dirko po Franciji, pritegne nepregledno množico navijačev. In tudi tokrat ni bilo nič drugače.

"Že v soboto smo prišli sem, v nedeljo smo ga prekolesarili. Toliko prej je pač treba priti," je v slovenskem ovinku približno tri kilometre pred ciljem pojasnjeval eden od navijačev iz Idrije. Slabih 14 kilometrov dolga pot do vrha zimskošportnega središča je bila po besedah naših sogovorcev že od začetka tedna polna navijačev.

Kdor si je želel rezervirati najboljše položaje ob progi, je moral priti že prejšnji teden. Danes je bila pot do vrha za običajne avtomobile od dopoldneva zaprta. Kdor je kasneje še želel priti gor, je moral pripešačiti ali prikolesariti. Ob vročinskem valu, ki je zajel Francijo, je to še kako naporna naloga. Kdor se je zanjo odločil, pa mu – upamo si trditi – ni bilo žal.

Tisti, ki dirko po Franciji obiskujejo že več let, so namreč v en glas poudarjali, da je vzdušje na Alpe d'Huezu tako unikatno, da se ne more primerjati z drugimi vrhovi.

"V ponedeljek smo prišli v Francijo. Vse dni je bilo noro, ampak danes je nekaj posebnega," je bil navdušen eden od slovenskih privržencev, ki so pripravili sijajno kuliso: tisoč in en napis v podporo slovenski peterici na trasi in podobno število navijačev ob njej. Iz zvočnikov so odmevale vsem znane ponarodele pesmi. Celo Zdravljico smo lahko slišali.

"Prvič sem na Touru. Ko smo se doma usedli v avto, nismo vedeli, kaj nas čaka. A danes je najlepši dan v življenju. Tega ne moreš doživeti po televiziji ali družbenih omrežjih," je sijajno vzdušje popolnoma prevzelo Ljubljančana.

Takšnih in drugačnih zgodb smo v zadnjih dneh slišali še kar nekaj. Vsi ljubitelji kolesarstva pa so si bili enotni v enem: naši asi so znova poskrbeli, da je v francoskih Alpah lepo biti Slovenec.