Neža Zajc je bila 20. z 69,4 točke, kolikor jih je zbrala tudi Lucija Tarkuš za 21. mesto. Lina Funa, četrta Slovenka, je tekmovanje že sklenila na 46. mestu (44,5) med 55 tekmovalkami. Selektor slovenske članske reprezentance Gorazd Hren je v odsotnosti moškega dela ekipe dal priložnost mlajšim plezalkam.
V ZDA prav tako ni najboljše plezalke Janje Garnbret. Dvakratna olimpijska prvakinja bo sezono sklenila prihodnji konec tedna v Santiagu de Chile, saj je potrdila nastop na zadnji tekmi svetovne serije v težavnostnem plezanju.
Letos je nastopila le na izbranih tekmah, saj je večji del poletja namenila dolgoletnemu projektu v naravni steni v francoskem Ceusu. Tam je 6. junija kot prva ženska na svetu preplezala znamenito smer Bibliographie z oceno 9b+, s čimer je dosegla enega največjih mejnikov v zgodovini ženskega športnega plezanja.
Na tekmah svetovne serije je letos nastopila v Keqiau in Wujiangu na Kitajskem, Innsbrucku in domačem Kopru, kjer je septembra zmagala v težavnosti. V Kopru je osvojila 33. zmago v težavnostnem plezanju in 51. zmago v karieri na tekmah svetovnega pokala oziroma svetovne serije. To je bila njena šesta zmaga na domačih tekmah v Sloveniji in četrta zaporedna v Kopru.
Tekmovanje v Salt Lake Cityju bo, kot še poroča STA, sklenilo letošnjo balvansko sezono svetovnega pokala. Polfinale za plezalke bo v nedeljo, finale pa v ponedeljek ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času.
Plezalna ocena 9b+ spada v sam vrh mednarodne francoske lestvice za težavnostno plezanje. To je izjemno zahtevna stopnja, ki zahteva vrhunsko fizično pripravljenost, natančno tehniko in veliko mero vzdržljivosti. Smeri s takšno oceno so redke in predstavljajo mejo človeških zmožnosti v športnem plezanju, saj zahtevajo izvajanje zelo težkih gibov v dolgih in kompleksnih stenah.
Balvansko plezanje (bouldering) poteka na nižjih stenah brez uporabe vrvi, kjer plezalec premaguje kratke, a zelo intenzivne in tehnično zahtevne smeri, pri čemer so na tleh varnostne blazine. Težavnostno plezanje pa se odvija na visokih stenah, kjer plezalec uporablja plezalni pas in vrv, ki jo sproti vpenja v varovalne komplete. Ta disciplina zahteva večjo vzdržljivost, saj so smeri bistveno daljše in od plezalca terjajo dolgotrajno koncentracijo in premišljeno razporejanje moči.
Ceuse velja za eno najbolj ikoničnih in cenjenih plezalnih območij na svetu, ki se nahaja v francoskih Alpah. Znano je po svoji mogočni apnenčasti steni z značilnimi luknjičastimi oprimki, ki ponujajo vrhunske in izjemno zahtevne smeri. Zaradi svoje lege na visoki nadmorski višini in kakovosti skale privablja najboljše svetovne plezalce, ki želijo preizkusiti svoje meje v naravnem okolju.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.