Če bi se Rogliču veriga snela 600 metrov pred ciljem ...

Že ves teden je tema slovenskih (pa tudi svetovnih) medijev pomoč Primožu Rogliču na Svetih Višarjah. Ko se mu je sredi strmega klanca na odločilni etapi Gira snela veriga, se je poleg njegovega mehanika dobesedno od nikoder vzela pojava v rdeči majici in našega kolesarja pomagala poriniti večji slavi naproti. Slovenija slavi Mitjo Mežnarja, junaka iz gozda, a v svetu kolesarstva pred prihajajočo Dirko po Sloveniji ob tem poudarjajo, da je tovrstna pomoč tekmovalcu le izjema, ne pravilo.

"V bistvu se je treba zavedati tega, da se to ne sme. Težko je, kljub temu da so vsi obveščeni in vedo, da se tega ne sme," je spomnil, da je tudi konkretno Mežnarja in prijatelje Rogličeva mama dan prej opozorila, da ne bi slučajno potiskali Primoževega kolesa. "Ampak v trenutku, ko se zgodi nekaj nepredvidenega, čustva naredijo svoje," je za 24ur.com ob robu novinarske konference pojasnil športni direktor Kolesarske zveze Slovenije Martin Hvastija.

"Tokrat se je slučajno zgodilo na delu ceste, kjer je bil prisoten samo njegov prijatelj. Ker je prvi pritekel mehanik ekipe in ga on začel potiskati ter je imel težave potem še s tem kolesom, ki ga je nosil, se je ta pomoč Mežnarja na nek način spregledala. Ni to dovolj tehten razlog za kaznovanje, sicer bi v najboljšem primeru dobil 20 sekund pribitka in denarno kazen,"  Hvastija opozarja, da gledalci ne smejo vplivati na potek dirke, sicer to tako in drugače plača tekmovalec.

"Če pa bi se to zgodilo denimo 600 metrov pred ciljem, bi težko preprečili množično pomoč in se bojim, da bi se v tem primeru stvari slabše iztekle," pomisli na stotine slovenskih navijačev, ki so se zvrstili ob trasi tik pod vrhom Višarij. Tam ni bilo zaščitne ograje, ki je stala le zadnjih nekaj deset metrov pred ciljev. In vprašanje, kako bi se sodniki odzvali takrat, saj k Rogliču verjetno ne bi pritekel le eden.

"Verjetno bi pritekli vsi," nam je dejal tudi Bogdan Fink. "Po pravilih mednarodne kolesarske zveze je tako, da lahko tekmovalcu pomagajo samo člani ekipe ali dirke, ki so tam motorizirani. Tokrat pa je šlo za nek tak res izjemen primer, tisti del je bil tako strm, da vprašanje, če bi Primož sploh lahko speljal, zato tudi ni bilo nobene sankcije zanj," pojasnjuje, da se v kolesarstvu nekoliko zamiži pri tehničnih težavah, defektih in padcih.

'Na nek način slišiš ambient, spodbujanje'

Fink je sicer organizacijski direktor bližajoče se dirke po Sloveniji, ko bodo kolesarski navdušenci znova prišli na svoj račun, saj bodo med 14. in 18. junijem lahko čisto od blizu spodbujali kolesarje. V Novem mestu so zato danes pripravili skupno novinarsko konferenco s Policijo, na kateri so govorci so poudarili, da neprimerno vedenje navijačev lahko celo ogrozi kolesarjevo kariero.

Hvastija, ki je bil nekoč tudi sam odličen kolesar in je sedemkrat nastopil na Giru, sedemkrat na Vuelti in dvakrat na Touru, pravi, da je pomoč gledalcev na nek način dobrodošla: "Predvsem za tiste, ki se borijo za preživetje," se smeji. "Ne sme se pa na noben način vplivati na rezultat med vodilnimi kolesarji," še enkrat poudari.

Med sobotnim infarktnim kronometrom pa so se nekateri ob pogledu na pisane prizore z Višarij na družbenih omrežjih spraševali, ali tekmovalcev res ne moti, da se morajo voziti mimo kričečih ljudi, ki jim ploskajo, piskajo in trobijo tik ob ušesih, dobesedno dihajo za ovratnik?

"Ne," zatrdi Hvastija. Pravi, da so kolesarji tega vajeni in to odklopijo. "Saj smo videli tudi na primeru Primoža, on ni prepoznal, kdo mu je pomagal pri tem speljevanju v klanec," doda. Pa čeprav ni šlo zgolj za nekega bežnega znanca, ampak za nekdanjega kolega iz mladinske skakalne reprezentance, s katerim sta skupaj osvojila ekipno zlato medaljo prav v Trbižu in sta še danes prijatelja.

"Kolesarji smo takrat tako osredotočeni na svoje delo, na tisto, kar pač moraš dati od sebe, da okolice pravzaprav niti ne zaznavaš," opiše. A vseeno pravi, da pomoč navijačev pomaga: "Na nek način slišiš ambient, spodbujanje. To ti pomaga iz sebe spraviti več, kot bi sicer lahko."

Prva njegova velika dirka je bila španska Vuelta in to v časih, ko je še tekmoval sloviti Miguel Indurain, sicer serijski zmagovalec Toura: "Bila so posebna čustva. Na štartu je bilo 20.000 ljudi in trimetrske ograje, te navadne. Mravljinci in poseben občutek vznemirjenosti. V eri Induraina, ki je Bask, so bili povsod oranžna barva in Baski, ki so zelo strastni navijači."

"Dejansko ni moteče, če ne gre za neko fizično oviranje. In večina se jih na srečo še vedno pravočasno umakne," pove Hvastija. Toda če se ne, so posledice lahko zelo hude. Po spletu krožijo številni posnetki grozljivih padcev, ki so jih zakrivili neprevidni navijači, rekreativni kolesarji. 

Organizatorji se bojijo tudi psov in otrok brez nadzora ob progi. Policija pa izpostavlja spoštovanje mobilnih zapor, ki jih oblikujejo v času trajanja mimovozeče etape na posameznem odseku.

Spravljanje v nevarnost še pomembnejše od kazni

"Znaki, ki jih dajemo policisti ob prireditvah, veljajo za vse udeležence: od voznikov motornih vozil, kolesarjev do pešcev," poudarja Matjaž Leskovar iz Generalne policijske uprave, ki bo skrbel za varovanje dirke po Sloveniji. Če se voznik ne umakne z vozišča in vožnjo nadaljuje, je predpisana globa za tovrstno početje 500 evrov in tri kazenske točke. Pešec in kolesar sicer ne bosta dobila kazenskih točk in tudi globa bo nekoliko nižja, a vseeno je ne bosta odnesla brez sankcij.

"V primeru neupoštevanja gre za kršitev prometnih pravil, s tem ravnanjem pa kršitelj spravlja v nevarnost vse sodelujoče na tovrstni prireditvi. Poveča tveganje za nastanek nesreče in tudi poškodbe, to je skrajno neodgovorno," Leskovar izpostavi še pomembnejši vidik od kazni.

Na tokratni dirki Po Sloveniji bo v petih dnevih sodelovalo med 250 in 300 policistov. "Neposredno pri varovanju kolesarjev in zagotavljanju mobilne zapore sodeluje 28 policistov motoristov in na vsaki etapi še najmanj po tri vozila s po šest policistov," je pojasnil. Poleg tega bodo po križiščih in nevarnih točkah razporejeni še stacionarni policisti.

Navijači se najraje postavijo na klanec

Na letošnji dirki po Sloveniji bo pet etap. V četrti etapi na poti od Ljubljane do Kobarida kolesarje čaka češnjica na torti, največji vzpon na vsej dirki: na že od lanskega Gira poznani Kolovrat in to dvakratni vzpon.

In tudi navijači se najraje postavijo prav v klanec. "Seveda, kajti tekmovalci gredo tam počasneje. Tam so najbolj v stiku z njimi, so najbližje, vidijo trpljenje, razmišljajo o tem, da se bo morda tekma odločila ravno tam pred njimi," pravi Fink.

"Na ravninski delih gre cela karavana mimo hitreje, tudi spremljanje je bolj nevarno. Poudariti je treba, da ni dobro biti preblizu. Včasih imamo težavo, ker nam tik pred tekmo skačejo na krožne otoke in razno prometno infrastrukturo, kjer običajno, ko poteka običajen promet, ni nikjer nikogar. To je lahko nevarno, saj karavana in kolesarji lahko pridrvijo mimo tudi 70 kilometrov na uro," opozarja.

Ne pridejo zaradi športa, ampak zaradi spektakla

Hvastija se spominja svojih nastopov na Giru in Touru ter pravi, da so bili Slovenci vedno so bili prisotni na teh najtežjih etapah: "Že pred 20 leti je bila ta kultura navijanja kar visoka, je pa res, da je zdaj večja množica ljudi. Niso več samo tisti, ki jih zanima izrecno kolesarstvo ali pa šport, prihajajo tudi taki, ki pridejo tja zaradi spektakla. Zaradi turizma, izleta, počitnic. Te je treba pač izobraževati. Niso vsi enaki, je pa samoomejevanje tukaj bistvenega pomena. Nobena policija, noben reditelj, noben varnostnik ne more preprečiti nespametnemu navijaču, da bi naredil neumnost," zaključuje.

'Dajmo, dedek in babica'

Kot jo je na primer pred dvema letoma storila navijačica na Tour de France. Nesrečni dogodek se je pripetil že na prvi etapi med Brestom in Landerneaujem, ko je ženska stopila na rob proge, da bi se pokazala kameram s transparentom v roki z napisom 'Allez Opi-Omi' oziroma 'Dajmo, dedek in babica'. 

Pri tem je gledala v nasprotno smer od prihajajoče karavane kolesarjev in transparent postavila na pot nemškemu kolesarju Tonyju Martinu. Ta je grdo padel, preko njega pa je grdo na tla treščil tudi slovenski predstavnik Primož Roglič, ki je bil takrat eden glavnih favoritov za končno zmago.

Martinov padec je povzročil domino učinek v strnjeni karavani. V grozljivem incidentu se je poškodovalo več kot deset kolesarjev, nekateri so se morali z dirke tudi umakniti, med njimi tudi Španec Marc Soler, ki je imel zlomljeni obe roki.

Gledalko, ki je po incidentu hitro izginila s prizorišča dogodka, je nemudoma začela iskati policija, organizatorji dirke pa so proti njej napovedali tožbo. Po štirih dneh skrivanja se je sama predala policiji, saj ni več zdržala pritiska zaradi javnega pogroma. Tožilstvo je sprva napovedovalo, da bo zanjo zahtevalo 15.000 evrov kazni in štirimesečno pogojno zaporno kazen, nazadnje pa jo je odnesla le z globo v višini 1200 evrov. Navijači pa so dobili zelo nazorno sliko, kakšno katastrofo lahko povrzoči že majhna neprevidnost ob progi.