Znak za alarm je dal že na Dofineji
Tadej Pogačar je že na kriteriju po Dofineji nakazal, kako bi se utegnila razpletati zgodba letošnje Dirke po Franciji. In res je bilo tako. Slovenec, ki ga lahko mirne vesti štejemo med najboljše kolesarje vseh časov, na Touru ni imel niti enega slabega dne, pokazal ni nobene slabosti. To je v sodobnem kolesarstvu skorajda neverjetno.
Z neverjetno samozavestjo, taktično zrelostjo in fizično pripravljenostjo, ki meji na popolnost, je lomil odpor ekipe Visma-Lease a Bike. Letos ni popuščal niti za trenutek, bil je brez usmiljenja.
Vingegaard ni imel možnosti
To je povročalo sive lase njegovemu edinemu resnemu tekmecu Jonasu Vingegaardu, ki sta ga dva slaba dneva - vožnja na čas v peti etapi in vzpon na Hautacam v 12. etapi - stala resnejših možnosti v boju za rumeno majico.
Nizozemska ekipa je potem v izgubljenem položaju skušala doseči nemogoče, izčrpala svoje kolesarje, Pogačar pa se je še bolj oddaljil 28-letnemu Dancu. Razlika med njima je na koncu znašala 4:24 minute, Vingegaard pa je ostal brez etapne zmage in tudi brez pikčaste majice, ki je prav tako pripadla Pogačarju.
Pogačarja čaka odločitev, Vingegaarda Vuelta
Vingegaarda zdaj čaka Vuelta, kjer bo skušal pozabiti francosko razočaranje. "Ampak za začetek si želim kakšen teden počitka, nato pa se bom znova posvetil treningu ... Od tam pa me čaka dva in pol tedna priprav in nato nastop na Dirki po Španiji."
Pri Pogačarju pa še čakamo na odločitev – bo šel na špansko pentljo ali ne? "Nisem se še odločil glede Vuelte. Rekli smo, da se bomo odločili nekaj dni po Touru, ko se vse umiri in bodo glave čiste. Potem bomo načrtovali dirke do konca sezone. Težko se bo odločiti, seveda bi rad šel na Vuelto. Vsako leto, ko opravim Tour, bi se rad en dan pojavil tudi na startu španske pentlje," je dejal Pogačar, ki je na španski pentlji leta 2019 zasedel tretje mesto.
Imamo ga – zato ga cenimo
Kakorkoli že, njegova veličina je že zapisana v zgodovino. Lahko smo le hvaležni, da ga sploh imamo. Da lahko vsak julij gledamo na televiziji kolesarja v rumeni majici, ki ne prihaja iz Danske, Francije, Belgije, Španije ali Italije, ampak iz Slovenije. S Klanca pri Komendi.
Tako kot so Italijani občudovali Marca Pantanija, Španci Alberta Contadorja, Francozi Bernarda Hinaulta, Belgijci Eddyja Meckxa – imamo mi Pogačarja. Pogačar ni samo šampion, je nekaj več. Je privilegij celotnega slovenskega naroda. In prav zato bi si morali kot športni narod naliti čistega vina: cenimo ga, dokler ga imamo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.