Fink: Kolesarji so vedno hitrejši, padci posledica vse bolj napadalnega dirkanja

Množični padec, ki je zaznamoval četrtkovo četrto etapo dirke po Baskiji, še naprej odmeva v kolesarski karavani in tudi v širši športni srenji. Veliko se govori o vse večjih hitrostih kolesarjev. Da so dirke vse hitrejše, je potrdil tudi prvi mož dirke po Sloveniji Bogdan Fink. "To se vidi tudi na nižjih ravneh tekmovanja, saj je bila na letošnji dirki za veliko nagrado Adrie Mobil povprečna hitrost zmagovalca 45 km/h, kar je 2,5 km/h več kot prej," je dejal Fink. "Dejstvo je, da so svetovne ekipe močno okrepile svoje proračune, imajo strokovnjake za aerodinamiko, za gume, verige. Nekateri imajo za sabo tudi proizvajalce koles in vse to pomeni, da so tekme čedalje hitrejše," je dejal.

Čeprav je hitrost vse večji faktor pri varnosti kolesarjev, je v svoji oceni padca, ki je na dirki po Baskiji k odstopu med drugim prisilil tri glavne favorite, Primoža Rogliča, Remca Evenepoela in Jonasa Vingeegarda, Fink vzrok pripisal predvsem vse bolj napadalnemu slogu dirkanja. "Fizična pripravljenost kolesarjev je vse boljša. Kolesarji so sposobni izrednih naporov, njihova možnost 'pressinga' na dirkah, ko so kolesarji na maksimalnih obratih, je zdaj veliko večja kot v preteklosti. Če so kolesarji nekoč tega izvajali eno uro, je to zdaj štiri ali pet ur 'pressinga', pri takih fizičnih obremenitvah pa hitro pade koncentracija," je ponazoril.

Pomembno vlogo pri veliko množičnih padcih ima tudi borba za pozicije. Po mnenju Finka to velja tudi v Baskiji. "Zakaj se je ravno na tem mestu zgodil padec vodilnih? Zato, ker se je ravno na tem spustu odvijala borba za pozicijo vodilnih ekip, ki jih je v nadaljevanju čakal odločilni klanec etape. Zaradi tega so bili tekmovalci izredno hitri, mogoče tudi malo nervozni in v takih situacijah pride do padcev."

Vse večjo hitrost kolesarjev je po padcu v Baskiji izpostavil tudi direktor enodnevne klasike Pariz–Roubaix Thierry Gouvenou in zahteval ukrepe. A pri tem se Fink sprašuje, kaj bi se glede na ves napredek v kolesarstvu lahko naredilo, da bi umetno upočasnili kolesarje in ob tem ohranili čar cestnega kolesarstva. "Vprašanje, kako to izpeljati, saj se cestno kolesarstvo ne odvija na poligonu. Prav tako ni samo vožnja v hrib, pomemben del tekmovanja so spusti in zavoji," je orisal dilemo o tovrstnih ukrepih.

Pri tem je poudaril, da organizatorji vse več poudarka dajejo zagotavljanju varnih pogojev za kolesarje. "Seveda vsega ne moremo predvideti, vendar si prizadevamo, da uredimo vse potrebno, da imajo kolesarji ustrezne razmere in informacije glede razmer na cesti. Vsi tekmovalci, športni direktorji, vsi vnaprej dobijo podatke o trasi, predvsem o vstopih na ključne vzpone."

"Kot organizatorji si želimo, da so vsi zelo dobro obveščeni tudi o posebnostih trase. Vprašanje pa je, koliko si tekmovalci zapomnijo to med samo dirko, ko je njihov srčni utrip na 160, 180 ali celo 200 udarcih na minuto," je dodal. Je pa tudi Fink izpostavil vpliv kolutnih zavor, ki kolesarjem omogočajo izjemno močno zaviranje na kratke razdalje. O tem se je po padcu v Baskiji razgovoril predsednik francoskega sindikata kolesarjev Pascal Chanteur, ki je kolutne zavore označil za glavno težavo pri varnosti kolesarjev zaradi brutalnosti zavornih sil, ki ga omogočajo.

Fink vse to vidi v luči novodobnega, veliko bolj napadalnega sloga cestnega kolesarstva. Zaradi tega mednarodna kolesarska zveza Uci išče rešitve, kako izboljšati varnost kolesarjev, med katerimi tehta tudi nove ukrepe za zajezitev preveč agresivnih manevrov v borbi za pozicijo, je dodal.