'Kraljevali' na Kolovratu, čakajoč na vrnitev Gira

Ura je bila deset zjutraj, ko so se Urška, Tomaž, Damjan in Boris dobili na železniški postaji v Mostu na Soči. Čakal jih je vzpon na Kolovrat, prav na vrh, na opevani gorski cilj, kjer so na lanski dirki po Italiji, na znamenitem Giru, slovenski navijači v svet poslali čudovito sliko.  

Tokrat je bilo tam seveda manj ljudi, a vseeno so si zahteven vzpon (10,3 km z 9,5 %) ogledali številni kolesarski navdušenci. Nekateri so tudi sami prišli s kolesi, drugi peš, tretji pa so topel poletni dan izkoristili za ležernost, na pobočju Kolovrata tako znova ni manjkalo ležalnikov in prenosnih žarov.

Mednje sodi tudi tudi omenjena mešana družba iz idrijskega in posoškega konca. Odkolesarili so na Kolovrat in tam pričakali prvega od dveh vzponov tja, ki sta sestavljala četrto etapo letošnje Dirke po Sloveniji. Nato pa so prav po trasi dirke odhiteli navzdol v Kobarid in tam pričakali prve kolesarje v cilju. Pozdravili so jih s slovensko zastavo.

V kolesarskem navijanju so se že dodobra izpopolnili, prav vsi so namreč, bodisi spodaj v Valbruni bodisi zgoraj na vrhu Svetih Višarij, pred slabim mesecem dni pozdravili enega največjih trenutkov slovenskega kolesarstva, zmago Primoža Rogliča na slavnem Giru.

 "Fantazija," z eno besedo povzame Tomaž. "Lepše zgodbe ni mogel spisati," doda Urška, ki je sicer za slovenskega šampiona pesti stiskala že na prejšnjih etapah, šla je tudi v Dolomite.

Iz Slavonije v Slovenijo s kolesom

Posebno zgodbo pa je spisal tudi Antun Brekalo, ki mu pravijo Norton. 70-letni Hrvat je do Kobarida prikolesaril vse od doma, pot je bila tako dolga, da je vmes dvakrat tudi prenočil. Na pot se je podal iz Slavonskega Broda, prvo noč je prespal v Glini v bližini Siska, drugo pa malo pred Novo Gorico. 

Bil je del družbe osmih kolesarskih navdušencev iz Slovenije, Hrvaške in Poljske, na kup pa jih je zbobnal Dami Zupi, ki je sicer tudi organizator projekta Dobrodelno okrog Slovenije.

Ampak tudi Brekalo, na katerega v Kobaridu naletimo v kolesarskem dresu z obveznimi hrvaškimi kockicami in hkrati z zastavico I feel Slovenia, ima kar nekaj izkušenj s tem "okrog". Je namreč zmagovalec nedavne 24-urne dirke na Hrvaškem, ko je v tem časovnem obdobju prekolesaril kar 609 kilometrov in za seboj pustil vso konkurenco nad 50 let. "Vse nas pusti za sabo," prikimajo njegovi precej mlajši prijatelji, ki čakajo na naslednjo skupino kolesarjev, da se spusti s Kolovrata, kjer so bili malo prej tudi sami.  

Brekala pa čaka še dolga pot nazaj. Tudi v Slavonijo se bo vračal s kolesom. "Žena je zadovoljna zaradi tega, vesela je, kadar se me reši za nekaj dni," se smeji fizično odlično pripravljeni sogovornik. 

Posočje čaka tudi na vrnitev Gira

Živahno pa ni bilo le na Kolovratu, ampak tudi v Kobaridu. Darja Urbančič je bila ena izmed tistih, ki so dogajanje v mestu lahko opazovali z lastne "balkonske lože". Okrog nje plapolajo zelene zastavice, mož Zdenko je šel dopoldne namreč ponje in jih razpostavil po vsem pročelju njihove apartmajske hiše.  

Tudi na številnih drugih oknih ali balkonih je opaziti različne zastave in ljudi, ki mahajo kolesarjem. Kobarid je bil sicer precej manj priložnostno okrašen kot lani, ko se je dolina Soče na prihod Gira pripravljala več mesecev in se tudi sama obarvala v rožnato.

"Če nekoliko pretiravamo, je Kobarid postal prava kolesarska destinacija. Lani Giro, letos Dirka po Sloveniji, za naslednje leto se pustimo presenetiti," je dejal Vilijam Kvalič, direktor Javnega zavoda za turizem Dolina Soče.

Tega pa ni izrekel le v šali. "Lani smo se pogovarjali z organizatorji Gira in ti so nam dejali, da pridejo spet, če bomo svoje delo dobro naredili. Na koncu so dejali: 'Dobro ste naredili, povejte, kje naj gre trasa.' Malo smo se šalili skupaj, dali pa smo jim tudi nekaj predlogov, kje bi lahko šla trasa. Bomo videli, ali so nas upoštevali ali ne in kdaj bo, drugo leto ali čez dve leti, ampak definitivno naj bi se Giro vrnil tudi v Slovenijo. Kam, bomo pa še izvedeli," je Kvalič zatrdil za 24ur.com. 

Dodal je, da je kolesarstvo poleg pohodništva v Alpah vodilni šport tudi za rekreativce. "Kolesarstvo je zagotovo nekaj, na čemer bi lahko osnovali dolgoročno strategijo razvoja turizma v dolini. Rešiti moramo samo še te naše prometne konice. Menimo, da če bi okrepili javni prevoz in omejili dostop z osebnimi avtomobili denimo v Breginjski kot in Lepeno ter ostale občutljive dele naše doline, kamor bi nato vozili samo javni prevozi, bi to postalo tudi kolesarjem bolj prijazno in bi imeli v teh naših koncih še lepšo izkušnjo, kot jo imajo danes," je zaključil.

O zmagovalcu se je odločalo šele na koncu

833 kilometrov po Sloveniji pa je čakalo profesionalne kolesarje od četrtkovega začetka dirke v Celju do tradicionalnega zaključka zadnje, pete etape v Novem mestu. Prva dneva sta bila pretežno ravninska, tretja etapa je bila razgibana s tremi kategoriziranimi vzponi. Sobotna četrta etapa je torej prinesla vrhunec, ko so se morali kolesarji kar dvakrat povzpeti na Kolovrat, ki z 10,3 kilometra in 9,5-odstotnim naklonom sodi med klance prve kategorije.

Tam je dolgo kazalo na zmago Filippa Zane, ki pa je na zadnjem spustu zapeljal s steze. Do etapne zmage je prišel Jesus David Pena, Zana pa je z drugim mestom kljub težavam prevzel zeleno majico vodilnega, a njegov rojak Diego Ulissi je pred zadnjo etapo zaostajal za pičlo sekundo. O skupnem zmagovalcu je tako odločala zadnja etapa s tradicionalnim ciljem v Novem mestu.

Ker so razlike v skupnem seštevku po četrti gorski etapi torej ostale majhne, je bilo še kako pestro tudi zadnji dan, ko je kolesarje – tako kot lani – pred ciljem v Novem mestu čakal kratek, a sila strm vzpon na Trško Goro.

Zadnjo etapo je dobil slovenski kolesarski as Matej Mohorič (Bahrain Victorious). Na trasi od Vrhnike do Novega mesta (142,6 km) je bil najboljši v sprintu vodilne dvojice. V skupnem seštevku pa je nazadnje slavil Italijan Filippo Zana (Jayco-AlUla) pred Mohoričem. 

Prav Mohoričeva ekipa Bahrain Victoriousa se je sicer v teh dneh zavila v črno, saj je na dirki po Švici tragično umrl njen član, 26-letni Gino Mäder, veliki kolesarski up.