Tadej Pogačar je s konkurenco pometel na zadnjem vzponu 12. etape, prve v Pirenejih. Že kmalu po začetku vzpenjanja na kultni Hautacam, kjer ga je Jonas Vingegaard s pomočjo Wouta van Aerta dotolkel pred tremi leti, je dokazal, da so razmerja moči tokrat povsem drugačna.
Hitro se je odlepil tekmecem in do konca večal svojo prednost. Na koncu je svojega prvega rivala v boju za rumeno majico ugnal za dve minuti in deset sekund. V skupnem seštevku pred Vingegaardom vodi za 3:31.
"Vedel sem, da mi Hautacam zelo ustreza. Komaj sem čakal, da bo prišel na vrsto. Pred tremi leti se mi je ponesrečilo. Zaostajal sem v skupnem seštevku in šel z glavo skozi zid. Visma je bila takrat premočna. Na to sem skoraj že pozabil, ker sem tako čakal tokratno etapo. Vsi so me opozarjali, da je to priložnost za maščevanje. Presrečen sem, da sem pridobil nekaj časa in zmagal na tem izjemnem vzponu," se je v cilju smejalo Pogačarju.
Slovenski šampion je na najboljši možen način dokazal, da nesrečen padec v zaključku sredine etape ni pustil hujših posledic. "Seveda nisem mogel ravno vedeti, kako se bo moje telo odzvalo. Na srečo padec ni bil prehud," si je oddahnil.
Na koncu pa se je Pogačar spomnil tragično preminulega Samuela Privitero, ki je umrl po hudem padcu na spustu prve etape Gira della Valle d'Aosta.
"Opravili smo izjemno delo. Ekipa je vozila odlično. Čestitke Benu Healyju za boj in branjenje rumene majice. Pokazali so pravi borbeni duh. Za vse je bilo težko, ampak na koncu smo bili izjemno močni. To etapo smo imeli podčrtano že dolgo časa. Zmago posvečam Samueleju. To je bila prva stvar, ki sem jo prebral zjutraj. V zadnjem kilometru sem razmišljal o njem in njegovi družini."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.