Od slovenskih kolesarjev bosta na 119. izvedbi dirke Pariz–Roubaix nastopila Matej Mohorič (Bahrain Victorious) in Luka Mezgec (BikeExchange). Prvi je letos že dobil enega od spomenikov (Milano–Sanremo), zato ne čudi, da je v krogu favoritov, stavnice ga uvrščajo na rep deseterice. Mohorič tokrat ne bo mogel računati na pomoč rojaka v bahrajnski ekipi Jana Tratnika, ki po sredinem nastopu na Brabantski puščici izpušča nedeljsko spomeniško klasiko.
Od Slovencev ima z njo največ izkušenj Borut Božič, ki je na "severnem peklu" nastopil kar devetkrat. Leta 2015 je dosegel svojo in za zdaj tudi slovensko najboljšo uvrstitev, ko je bil 14. V pogovoru za našo spletno stran je priznal, da je Pariz–Roubaix zares edinstvena dirka, vendar na njej ni vedno užival. "Iz leta v leto sem jo imel raje. Iskreno, sproščeno sem dirkal samo zadnja tri, štiri leta. Kar se je dogajalo pred tem, je bila ena sama muka. To je povezano z načinom dirkanja, tehniko, materialom. Najbolj pomembno pa je, da dobro poznaš traso. To dela veliko razliko," je povedal 41-letnik, ki se lahko pohvali s kar 21 nastopi na spomeniških dirkah.
Sedemkrat je vozil dirko po Flandriji in Milano–Sanremo, izkušnje ima tudi z Liege–Bastogne–Liege, a Pariz–Roubaix je po njegovem mnenju čisto drugačna, unikatna preizkušnja. "Zaradi zahtevnosti, pa tudi razmere in način dirkanja so povsem drugačni kot na drugih dirkah," je odvrnil na vprašanje, zakaj je klasika s ciljem na velodromu v Roubaixu med kolesarji tako cenjena. "Na prvi pogled je dirka ravna, a je veliko več kot to. Samo specifični kolesarji se lahko na njej borijo za zmago."
Božič je pred sedmimi leti nase najbolj opozoril z napadom 19 kilometrov pred ciljem, s katerim se je za nekaj časa odlepil od vodilne skupine, a so ga zasledovalci pred koncem uspeli ujeti. "Bil sem zelo na limitu. Videl sem, da je od pet do osem kolesarjev veliko boljših od mene. Bal sem se, da me bodo na zadnjih tlakovanih odsekih pustili zadaj. Bil je moment za napad. Imel sem možnost, da naredim razliko. Mislim pa, da v nobenem primeru nisem imel nog za zmago. Morda bi prišel v deseterico, a najboljših pet bi težko premagal," poskusa ne obžaluje Božič.
Mohorič že večkrat pokazal, da dobro ve, kaj je potrebno za uspeh
Po njegovem mnenju je med realnimi kandidati za zmago zagotovo tudi Mohorič, za katerega bo to tretji nastop na "severnem peklu". Lani je bil v vlogi pomočnika Sonnyju Colbrelliju, ki je bil v izredno zahtevnih razmerah najhitrejši, letos pa ga ne bo zaradi zdravstvenih težav, tako da bo 27-letnik iz Podblice pri Kranju dobil proste roke.
"Verjamem, da Matej ne bo zamudil odločilnih momentov, ko se bo dirka lomila. Lani je zelo dobro dirkal, a je imel nekaj smole. Lahko, da se letos to obrne. Da ob njem ne bo Tratnika, ne bo dosti vplivalo, ker ima Bahrain Victorious zares kvalitetno zasedbo. Matej ima dobre možnosti za najvišja mesta," v uspeh rojaka verjame Božič.
Kot dodaja, so zaradi specifičnosti preizkušnje še toliko bolj pomembne izkušnje iz prejšnjih let. "Seveda pridejo izkušnje prav na vseh dirkah. Brez njih je težko priti do uspeha. Ampak če povsem preprosto povem: če je cilj v klanec in imaš dobre noge, kot jih skoraj vedno imata Roglič in Pogačar, ne moreš veliko zgrešiti. Na Pariz–Roubaix pa je še toliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat. Lahko imaš najboljše noge, a nisi na koncu niti blizu najboljšim."
Pri tem bi lahko Mohoriču z nasveti izdatno pomagal Colbrelli, ki je lani našel zmagovalni recept, čeprav pred začetkom ni sodil v ožji krog favoritov. A Božič v isti sapi pravi, da je Mohorič tako prekaljen kolesar, da posebnih nasvetov niti ne potrebuje.
Izrazitih favoritov ni, najvišje v lovu za dvojčkom kotira van der Poel
Lani je kolesarjem že tako zahtevno preizkušnjo dodatno otežilo neizprosno vreme, za letos pa je napoved bistveno ugodnejša, močnejšega vetra in dežja se ne pričakuje. "Vreme po vsej verjetnosti ne bo krojilo razpleta. Dirkalo se bo na izpadanje, kot se je v Flandriji. Hitrosti bodo visoke, morda pade celo rekord. Vrstili se bodo napadi, ker ni nekega izrazitega favorita. Vse ekipe bodo želele biti v ključnih momentih spredaj. Pričakujem zelo aktiven QuickStep, ker do zdaj niso pokazali vsega, kar bi lahko. Lahko, da se bo dirka odločila že dosti pred ciljem, ker ni izrecnega favorita, na katerega bi vsi pazili," je svoja pričakovanja razkril Božič.
Stavnice na prvo mesto med favoriti uvršajo zmagovalca dirke po Flandriji Mathieuja van der Poela (Alpecin-Fenix), ki lahko postane prvi po Fabianu Cancellari (2013), ki bi v eni sezoni dobil oba tlakovana spomenika. Drugi med favoriti je Mads Pedersen (Trek-Segafredo), ki se v štirih nastopih še nikdar ni prebil niti med najboljšo petdeseterico. Potem pa že sledi ena največjih neznank – Jumbo-Vismin Wout van Aert. Flandrijo je namreč moral izpustiti zaradi okužbe s koronavirusom, tako da je njegova forma pod vprašajem.
Vrhunci lanske izvedbe, ki so jo zaznamovali dež, blato in številni padci:
Letos še ne, v prihodnosti pa zagotovo lahko
Pariz–Roubaix bo najverjetneje edina spomeniška klasika, ki jo bo v tej sezoni izpustil Tadej Pogačar. Bolj ali manj povsem ravninska trasa, na kateri bo letos kar 30 tlakovanih odsekov, prvemu kolesarju Ucijeve lestvice vsaj na papirju ne bi smela ustrezati. Božič pa trdno verjame, da lahko Pogačar nekoč slavi tudi na severu Francije, tik ob belgijski meji. "Predvsem zaradi njegove tehnike. Vidi se, da je sproščen na kolesu. Malokrat je vpleten v padce. To je na Pariz–Roubaix nujno potrebno. Če kolesa ne obvladaš 'v nulo', nimaš možnosti."
Dirka, poznana kot "severni pekel", se letos vrača v običjani spomladanski termin, potem ko je bila lani na sporedu v začetku oktobra. Kolesarji bodo z 257 kilometrov dolgo traso začeli v Compiegnu, končali pa v Roubaixu. Letos bo na trasi 30 tlakovanih odsekov, od tega bodo trije kasneje tudi na peti etapi dirke po Franciji. Skupno kolesarje čaka skoraj 55 kilometrov tlakovcev.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.