Van der Poel junak Flandrije, Pogačar v ciljnem sprintu četrti

Tadej Pogačar in Mathieu van der Poel sta v zadnjih kilometrih ostala sama in vse je kazalo na spopad dveh "prvokategornikov" na ciljni ravnini, a sta se v zaključku preveč obotavljala, tako da sta se jima iz ozadja približala še Dylan van Baarle in Valentin Madouas. Pogačar se je držal kolesa van der Poela, tako da sta ga van Baarle in Madouas prehitela vsak z ene strani, po čemer je slovenski as ostal ujet, tako da v zadnjih metrih sploh ni mogel sprintati za zmago. Na koncu je izjemni Nizozemec, ki je dobil že sredino generalko Dwars door Vlaanderen, potrdil vlogo favorita. Njegov rojak van Baarle je bil drugi, Francoz Madouas pa tretji. 

"Neverjetno, trdo sem garal za to zmago," so bile prve besede presrečnega Mathieuja van der Poela v cilju prestižne klasike. Ta kar ni mogel verjeti, kaj mu je uspelo. "Na Kwaremontu in Paterbergu (zadnjih tlakovanih odsekih, op. a.) sem skušal samo ostati na kolesu Tadeja Pogačarja. Bil sem na meji, v zadnjih kilometrih pa sem si lahko nekoliko oddahnil in se osredotočil na sprint." 

Nizozemec je imel na začetku sezone težave s hrbtom, a se je zmagovito vrnil. "Najprej nisem bil prepričan, ali bom sploh nared za klasike. Neverjetno je, da mi je uspelo zmagati!" je še povedal eden najboljših kolesarjev za enodnevne dirke na svetu. 

Kako se je razpletlo?

Težko pričakovana poslastica je takoj poskrbela za nekaj razburjenja, ko se je Tadej Pogačar po dobrih 20 kilometrih skupaj s še nekaterimi kolesarji znašel na tleh. Na srečo je slovenski as padel v zavoju, kjer hitrost ni bila velika, tako da padec ni pustil posledic. 

Po pričakovanjih se je hitro ustvarila skupina ubežnikov, med katero ni bilo favoritov, tako da je dirka v prvi polovici razen že omenjenega padca potekala dokaj mirno. Prednost vodilnih je na neki točki presegala štiri minute, približno 100 km pred ciljem pa se je začela topiti. Kmalu zatem se je na tleh znašel eden od skritih favoritov za zmago, Christophe Laporte, ki je postal adut Jumbo-Visme, ker je moral dirko zaradi koronavirusa izpustiti Wout van Aert. Francoz, še lani član Cofidisa, je lahko nadaljeval, vendar je izpadel iz boja za zmago. 

Ospredje v glavnini so nato zavzeli kolesarji Team UAE Emiratesa in ni bilo dvoma, da pripravljajo napad za svojega kapetana Pogačarja. Ta je pospešil na tlakovanem odseku Oude Kwaremont 56 km pred ciljem. Sprva mu je sledil le lanski zmagovalec Kasper Asgreen, kaj kmalu pa so se priključili še Iván García Cortina, Mads Pedersen in Ben Turner. Dva od prvih favoritov, Tom Pidcock in Mathieu van der Poel, sta se znašla v zaostanku, a jima je skupaj s še približno 25 kolesarji kasneje uspelo ujeti vodilno četverico. 

50 km pred ciljem je pozornost kamer pritegnil Jan Tratnik, ki je pospešil, potem ko njegovemu kapetanu in rojaku Mateju Mohoriču ni več uspelo slediti najboljšim. Napad Idrijčana je pokril kar van der Poel, a je Tratnik vseeno močno razredčil glavnino, v kateri je bilo le še 12 kolesarjev. V ozadju se je znašel tudi Asgreen. Sanje 27-letnega Danca so bile kmalu zatem dokončno razblinjene, ko je doživel še mehansko napako. 

Pogačar je zavohal kri in navil tempo, sledila sta mu lahko zgolj še van der Poel in Valentin Madouas. Trojica je 37 km pred koncem ujela še zadnja ubežnika, Dylana van Baarleja in Freda Wrighta. Na predzadnjem tlakovanem odseku dneva (Oude Kwaremont) je slovenski as znova pospešil, odpadli so van Bartlee, Wright in Madouas, ostal pa je zgolj že večkrat omenjeni Nizozemec, ki je bil na stavnicah pred začetkom prvi favorit za zmago. 

Pogačarju se ni uspelo odlepiti, nato pa je preveč taktiziral

Na zadnjem vzponu dneva (Paterberg) smo pričakovali vnovičen napad Slovenca, saj van der Poel na splošno velja za boljšega sprinterja, in to se je tudi zgodilo. 27-letnik se je za trenutek že zdel v težavah, a Pogačarju ni uspelo ustvariti otipljive prednosti, zato je bilo bolj ali manj jasno, da bomo odločitev o zmagovalcu dobili v zadnjih kilometrih.  Zadnjih 10 km je bila njuna prednost pred najbližjo skupino zasledovalcev približno pol minute, tako da sta se oba morala izmenjevati pri narekovanju tempa, saj nista želela dovoliti, da bi se jima v zaključku približali ostali. 

Van der Poel je v zadnji kilometer prišel kot vodilni, Pogačar pa pričakovano ni želel prevzeti pobude in je hotel v ciljnem sprintu izkoristiti zavetrje. Nizozemec je zaradi tega pričakovano upočasnil, tako da so se jima iz ozadja zopet približali zasledovalci. Na koncu je od četverice, ki se je pomerila za zmago, prav Pogačar potegnil najkrajšo, saj je ostal ujet za preostalo trojico. V cilju je bil vidno nezadovoljen, saj je ostal brez še tretjega od petih spomenikov, potem ko je lani osvojil Liege–Bastogne–Liege in dirko po Lombardiji. Skupno ima 37 zmag v profesionalni karieri, van der Poel pa je – zanimivo – vpisal svojo 38.