Pogačar zrežiral novo zgodovinsko sezono za slovensko kolesarstvo

Tadej Pogačar ostaja kolesarski kralj in skrbi, da so primerjave z (domnevno) najboljšim vseh časov Eddyjem Merckxom vse bolj pogoste in upravičene. Slovenski šampion je na dirki po Franciji suvereno ubranil skupno zmago, pri čemer je dobil štiri etape – skupno jih ima na svojem kontu že neverjetnih 21.

To je bila zanj četrta skupna zmaga na dirki vseh dirk. Če bo uspeh ponovil tudi v letu 2026, se bo izenačil na vrhu lestvice najuspešnejših kolesarjev v zgodovini Toura.

Pogačar je pred dnevi že potrdil, da bo tudi prihodnje leto nastopil na dirki po Franciji. Je pa zanimivo dejal, da bi raje kot na Touru dobil zloglasni spomenik Pariz–Roubaix. Še do nedavnega ni bilo malo tistih, ki so govorili, da ima Pogačar enostavno premalo kilogramov, da bi konkuriral za zmago na severnem peklu. Letos je nastopil prvič in kritikom takoj zaprl usta z drugim mestom, prehitel ga je le Mathieu van der Poel.

Da razočaranje ni bilo pretirano, je 27-letnik poskrbel s trojčkom Liege–Bastogne–Liege, Flandrija, Lombardija. Na slednji je slavil že petič zapored, kar je absolutni rekord. Na prvem spomeniku sezone od Milana do Sanrema se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kolesar v eni sezoni na vseh petih spomenikih končal na stopničkah.

Če k naštetemu dodamo še zmagi na svetovnem in evropskem prvenstvu, hitro postane jasno, da je Pogačar uprizoril eno najboljših sezon v zgodovini tega športa. Skupno je zbral 20 zmag, v celotni karieri pa je zdaj pri številki 108. Za piko na i ga je francoski športni dnevnik L'Equipe nedavno razglasil za najboljšega športnika sveta v letu 2025.

Zato je bilo zelo upravičeno vprašanje, ki ga je dobil ob začetku priprav na naslednjo sezono, ali si je za prihodnost sploh še pustil kaj prostora za napredovanje. 

"Seveda je vedno možnost biti še boljši, pa naj bo to rezultatsko ali pa tudi kar se tiče fizične in psihične priprave. Vedno lahko nekatere stvari izboljšaš, toda mislim, da ne potrebujem velikega napredka, že če ohranim to raven, bom presrečen," je dejal Pogačar. 

Prepričani smo, da bo z nekonvencionalnim načinom dirkanja – rad ima tvegane napade od daleč, ki so bili pred njegovo ero dolgo časa prava redkost – tudi v letu 2026 navduševal navijače po vsem svetu.

Za drugim slovenskim kolesarskim superzvezdnikom je sezona, ki jo bo skušal čim prej pozabiti. Primož Roglič je marca z zmago na dirki po Kataloniji napovedal velike stvari, a je v preostanku leta ostal brez večjih uspehov. Na Giru ni imel sreče s padci in poškodbami, odstopil je na 16. etapi.

Nato je svojo srečo poskušal še na dirki po Franciji, kjer pa je vlogo kapetana ekipe Red Bull Bora-hansgrohe hitro prevzel Florian Lipowitz in se za zaupanje zahvalil s tretjim mestom, medtem ko je bil Kisovčan osmi. V zaključku sezone je nastopil še na nekaterih enodnevnih preizkušnjah, a ni bil blizu najboljšim.

Že zdaj je jasno, da bo Roglič v prihodnjem letu vse moči usmeril v dirko po Španiji. Morebitna zmaga bi bila že njegova peta, s čimer bi popravil rekord, ki si ga trenutno deli z Robertom Herasom.

Izkušeni Matej Mohorič si je veliko obetal od spomladanskih klasik, a zavoljo ponesrečenega pripravljalnega obdobja ni bil v pravi formi. Še najboljši rezultat je dosegel na dirki po Flandriji, kjer je bil 21.

Tudi večji del dirke po Franciji je prevozil daleč od soja žarometov. Nase je opozoril na zadnji etapi, ko je v cilj na Elizejskih poljanah pripeljal kot tretji z 19 sekundami za zmagovalcem Woutom van Aertom. Od leta 2025 se je poslovil s tretjim mestom na svetovnem gravel prvenstvu na Nizozemskem. Sredi novembra je z moštvom podaljašl pogodbo do konca leta 2027. 

Veliko smolo s poškodbo je imel tudi Jan Tratnik, ki so ga kot Rogličevega pomočnika pričakovali tako na Giru kot na Touru. Idrijčan se je poškodoval na šesti etapi Gira in nadaljevanje odvozil z vnetim kolenom, zaradi česar je nato izpustil kar štiri mesece dirkanja, tudi dirko po Franciji.

Luka Mezgec je večino sezone vozil kot pomočnik za Dylana Groenewegna pri ekipi Jayco AlUla. Eden glavnih ciljev je bila etapna zmaga na dirki po Franciji, kjer pa je bil Nizozemec daleč od uspeha. Domen Novak pa za razliko od prejšnje sezone ni bil vseskozi ob Tadeju Pogačarju, nastopil je na Vuelti, v osmerici za Tour pa mesta zanj ni bilo.

Leto 2025 si bo kot leto preboja zapomnil Jakob Omrzel, ki je v dresu Bahrain Victoriousa slavil na mladinski različici dirke po Italiji. Na domači dirki po Sloveniji je opozoril s četrtim mestom v skupnem seštevku in belo majico za najboljšega mladega kolesarja, zatem je osvojil še cestno preizkušnjo za naziv državnega prvaka. 19-letnik je imel velike apetite tudi na Tour de l'Avenirju, mladinski različici Toura, kjer se je moral na koncu zadovoljiti s 13. mestom.

Pri isti ekipi je nase opozoril tudi leto starejši Žak Eržen, ki je priložnost dobil na dirkah po Sloveniji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Maja je kot del razvojne ekipe Bahrain Victoriousa dobil enodnevno preizkušnjo pri naših zahodnih sosedih Trofeo Arvedi. Gal Glivar je v letu 2025 pri Alpecin-Deceunincku dočakal prvi nastop na tritedenski dirki, ko je bil del osmerice na Vuelti. Matevž Govekar (Bahrain Victorious) pa je nastopil na Giru, kjer je dve etapi zaključil v deseterici.

Iztekajoče se leto je pokazalo, da se čas nekaterih nosilcev vrtenja pedal pri nas počasi, a zanesljivo izteka. Po drugi strani pa sta Omrzel in Eržen večkrat pokazala, da je prihodnost slovenskega kolesarstva še kako svetla, kar jamči predvsem Tadej Pogačar. V prihodnji sezoni bo v svetovni seriji nastopalo deset Slovencev.