Spomin na dan, ko je Slovenija dobila prvi kolesarski spomenik

Pisal se je 4. oktober 2020. Pandemija koronavirusa je močno posegla v ustaljeni kolesarski koledar, zato je bil Liege–Bastogne–Liege namesto konec aprila na sporedu šele začetek oktobra, dva tedna po koncu dirke po Franciji in prve slovenske zmage v režiji Tadeja Pogačarja.

Primož Roglič je na start "stare dame", kot v Belgiji pravijo tej prestižni preizkušnji, prišel kot eden izmed favoritov, vendar z grenko popotnico drugega mesta na Touru, kjer je brez rumene majice ostal šele na predzadnji etapi.

Za prvega favorita je veljal novopečeni svetovni prvak Julian Alaphilippe, ki je teden prej za mavrično majico ugnal Wouta van Aerta. V slabem vremenu, kolesarje je tisti dan močil tudi dež, je ljubljenec francoskih navijačev pričakovan napad sprožil 14 kilometrov pred ciljem na vzponu Cote de la Roche. Glavnina s favoriti je bila hitro razbita, Alaphilippu so uspeli slediti le Marc Hirschi in glavna slovenska aduta, Roglič in Pogačar.

Kazalo je, da se bo za zmago udarila omenjena četverica, ki pa med seboj ni bila složna. Približno 500 metrov pred ciljem se ji je iz zasledovalne skupine uspel približati še Matej Mohorič, ki je vedel, da je v lovu nanjo porabil preveč energije, zato je takoj skušal presenetiti z napadom.

Alaphilippe ga je brez težav "pokril", tudi preostala trojica pa je uspela švigniti mimo Mohoriča. Roglič je v zadnjih 100 metrov pripeljal na četrtem položaju. Zdelo se je, da ima več možnosti za slovensko zmago Pogačar, vendar je člana Emiratesa skupaj s Hirschijem zaprl Alaphilippe z nenadno spremembo smeri, tako da sta ostala brez boja za slavje.

Na drugi strani ceste pa je mimo Francoza, ki je zmagoslavno že dvignil roke, v zadnjem hipu švignil Roglič. Kisovčan se sprva ni veselil, je pa bilo veselje zato toliko večje po ogledu fotofiniša, kjer je hitro postalo jasno, da je bil za nekaj centimetrov hitrejši.

"Neverjetno! Nikoli ne smeš obupati, treba je pritiskati do zadnjega metra, v bistvu do zadnjih centimetrov," je za nacionalno televizijo v cilju povedal Roglič, ki je komaj verjel, kaj mu je uspelo: "Najstarejša dirka na koledarju je bila na seznamu mojih želja, presrečen sem, da mi jo je uspelo dobiti. Končno sem nekaj zmagal, kajne?"

Alaphilippa, velikega poraženca dramatične nedelje na vzhodu Belgije, pa je naknadno doletela kazen zaradi nevarnega manevra, tako da je bil uradno šele peti. Hirschi je končal na drugem mestu, Pogačar in Mohorič pa sta nov zgodovinski dan za slovensko kolesarstvo dopolnila kot tretji in četrti.

"Počutil sem se odlično. Uspelo mi je veliko delo, da sem prišel do boja za zmago. Žal nisem mogel bolj sprintati, saj sem imel tudi krče. Kakorkoli, zadovoljen sem z rezultatom," je bil s prikazanim zadovoljen Mohorič.

Tudi Pogačar, še pod vtisom izjemnega preobrata na dirki po Franciji, pa v izjavah po dirki ni deloval nič kaj razočarano. Verjetno je slutil, da se bo na Liege–Bastogne–Liege prej ali slej vrnil. In to je v zmagoslavnem slogu storil že leto kasneje, ko je v sprintu peterice za zmago ugnal Alaphilippa, Davida Gauduja, Alejandra Valverdeja in Michaela Woodsa.

Na La Doyenne je Pogačar nato slavil tudi v letih 2024 in 2025, letos pa lahko postane šele četrti kolesar v zgodovini, ki bi to dirko dobil vsaj štirikrat. Rekorder s petimi zmagami je legendarni Eddy Merckx.