Mohorič in druščina lovijo zgodovino. Prostora za napake ob hudi konkurenci ne bo

Glavni slovenski adut za kolajno in (neuradni) kapetan bo Matej Mohorič. Že ko smo se pred dobrim mesecem z njim pogovarjali o ciljih v preostanku sezone, je brez pomisleka pokazal na današnji datum. Zavoljo svetovnega prvenstva se je odrekel celo olimpijskemu nastopu, odtlej pa je z nekaj sijajnimi rezultati (drugi mesti na dirki po Poljski in Beneluksu) pokazal, da je odlično pripravljen. 

Na četrtkovem uradnem treningu je reprezentančnim kolegom delil nasvete glede zahtevne trase, ki jo je preučil do potankosti in ki bi morala – od slovenskih kolesarjev – najbolj ustrezati prav njemu, kar je nenazadnje priznal tudi športni direktor reprezentance Martin Hvastija. 

Tudi Mohorič sam ne skriva velikih pričakovanj. Dejal je, da je zagotovo v najboljši formi sezone, kar glede na dve etapni zmagi s Toura že samo po sebi obeta ogromno, morda pa tudi kariere. Obenem bo imel izjemno priložnost, da postane sploh prvi kolesar v zgodovini, ki bi mavrično majico osvojil v treh različnih kategorijah. Leta 2012 je bil svetovni prvak med mladinci, leto kasneje pa še med mlajšimi člani.

Preostala Slovenca, ki sta na Ucijevi lestvici med desetimi najboljšimi – Tadej Pogačar je drugi, Primož Roglič pa tretji, ne sodita v ožji krog favoritov, a ju glede na njun renome nikdar ne gre odpisati. Oba imata v svoji bogati beri zmag tudi po eno spomeniško klasiko (Liege–Bastogne–Liege), s katero sta dokazala, da sta lahko več kot konkurenčna tudi na enodnevnih preizkušnjah brez izrazitih in dolgih vzponov. 

Tako za enim kot za drugim je letos nova izjemna sezona, zato se nastop na svetovnem prvenstvu zdi kot nekakšna češnja na torti. Sodeč po Pogačarjevih izjavah, je v Flandrijo prišel brez velikih pričakovanj, je pa s petim mestom na evropskem prvenstvu pred dvema tednoma pokazal, da se počasi vrača v najboljšo formo, kar je pred dirko izpostavil tudi sam. 

Podobno velja za Primoža Rogliča, ki je izpustil kronometer na uvodu v svetovno prvenstvo, prav tako pa ga ni bilo na četrtkovem uradnem treningu, kjer so slovenski kolesarji z Mohoričevo pomočjo spoznavali traso. Lani sta bila oba najboljša slovenska kolesarja prekratka za medalje na svetovnem prvenstvu, a pri tem ne gre prezreti dejstva, da je bila preizkušnja v Imoli le teden dni po koncu dirke po Franciji. Na startu v Antwerpnu bosta tako v primerjavi z lani zagotovo bolj spočita. 

Da je to najbolj zveneča postava Slovenije na kateri koli dirki doslej, ni dvoma. Ob že omenjeni trojici pa je nekdanji reprezentant Primož Čerin izpostavil še našega najboljšega sprinterja Luka Mezgeca, ki bo skušal unovčiti bogate izkušnje. Če bo prišlo do skupinskega sprinta, bi bil lahko prav 33-letnik prvi slovenski adut. Le malo izkušenj s cestami v Flandriji pa imata tako Pogačar kot Roglič, o čemer smo že pisali. 

Domačini vse upe polagajo na enega moža
Glavni favorit za zmago je zagotovo Wout van Aert. V kako dobri formi je, je pokazal z drugim mestom na kronometru, ko je zaostal le za Filippom Ganno. Belgijski navijači na svojega aduta polagajo ogromen pritisk, član Jumbo-Visme pa je na zadnji tiskovni konferenci strasti nekoliko pomiril. 

"Pomembna dirka? Zagotovo. Ampak dirka mojega življenja? Dajmo no. To so stvari, ki jih pišejo novinarji. Enako bi lahko potem rekli za dirko v Tokiu ali zadnjo etapo Toura," je povedal van Aert, ki je razkril, da bo največ stavil na zaključni sprint. 

Prav temu pa bi se rad izognil Sonny Colbrelli. Največji italijanski up, ki je na že omenjenem evropskem prvenstvu skočil celo na najvišjo stopničko. Od Italijanov se – tako kot od Belgijcev – pričakuje, da bodo narekovali ritem v glavnini. Glede na Colbrellijevo izjavo, da ne bi rad sprintal za zlato, pa ne bi presenetilo, če bi imel v svojem rokavu pripravljen napad z razdalje.  

Tako van Aert kot Colbrelli sicer sodita med najbolj raznovrstne kolesarje v karavani, kar jima bo na tako razgibani progi, kot je današnja, prišlo še kako prav. Oba sta tudi nesporni številki ena svojih ekip, čeprav obe reprezentanci premoreta kar nekaj zvenečih imen, ki bi lahko presenetila, če bi njuna kapetana že prej izpadla iz boja za zmago (Remco Evenepoel, Matteo Trentin, Jasper Stuyven, Giacomo Nizzolo). 

Mojstri, ki jih nikdar ne gre odpisati
V vrhu favoritov stavnice omenjajo Mathieua van der Poela, ki mu je v popolnosti podrejena nizozemska ekipa. A kolesar Alpecin-Fenixa še vedno ni povsem okreval po padcu na olimpijski preizkušnji v ciklokrosu. Po napovedih bo v boju za najvišja mesta tudi aktualni svetovni prvak Julian Alaphilippe. Njegova forma je prav tako pod vprašajem, saj je brez zmage vse od prve etape letošnjega Toura. A 29-letnika, kot nas uči preteklost, ne gre nikdar odpisati. Sploh ne na enodnevnih dirkah po nepredvidljivih flandrskih cestah. 

V ožjem krogu favoritov velja omeniti še Danca Kasperja Asgreena, ki mu je ta belgijska pokrajina pisana na kožo. Letos je med drugim dobil tudi spomeniško klasiko po Flandrijo, ko je ugnal tako van der Poela kot van Aerta. Pri Dancih bi znal biti nevaren tudi Magnus Cort-Nielsen, ki je letos zbral že pet zmag. Od tega eno na dirki od Pariza do Nice ter kar tri na minuli Vuelti. 

Prvi britanski up je Tom Pidcock. Svojo edino zmago v karieri doslej je vpisal letos Brabantski puščici, ki je delno potekala po isti trasi, kot bo preizkušnja za svetovno prvenstvo. Nikdar ne gre odpisati niti trikratnega svetovnega prvaka Petra Sagana, ki mu stavnice (kvota 29) pripisujejo enako možnosti kot še enemu Dancu – Michaelu Valgrenu. Sledita prav Pogačar in Roglič (kvota 34), ki jo ima tudi Mads Pedersen. Mohorič si kvoto 19 deli z Asgreenom in Evenepoelom, van Aert pa je z naskokom prvi favorit (kvota 3). 

Peklenska trasa, ki ne bo dovolila predaha 
Začetek bo v Antwerpnu, cilj pa v Leuvnu, kjer se kolesarje pričakuje okoli 17. ure. Celotna dolžina proge je kar 286,3 kilometra, v katerih bo karavana prečkala 42 kratkih vzponov (niti en ni daljši od kilometra) in skupno opravila z 2562 višinskimi metri. Dva dela trase sta speljana krožno, kar pomeni, da bodo kolesarji z njima opravili večkrat. 

Po približno 60 tranzitnih kilometrih bodo kolesarji prvič prišli do Leuvna, tam opravili z enim in pol mestnim krogom, nato pa bodo pot nadaljevali do ljubiteljem kolesarstva bolj poznanega flandrijskega kroga, ki je del že omenjene Brabantske puščice. Na tem delu proge se bodo kolesarji prvič spopadli s tlakovanimi kockami, ki jih je skupno za dobra dva kilometra. 

Nato se bo karavana za štiri kroge spet vrnila v Leuven, od koder bo še drugič zavila na flandrijski krog, za konec pa jo čakata še dva leuvenska kroga in pol. Organizatorji ob progi pričakujejo okoli 800 tisoč navijačev, nekateri belgijski mediji pa poročajo celo o milijonu navdušencev, ki si bodo ta spektakel ogledali v živo. 

Koliko pasti ponuja slabih 270 kilometrov cest po Flandriji, je v izjavi za TV Slovenija izpostavil Mohorič. Opozoril je, da bodo ključni ozki ovinki na nekaterih delih trase, kjer ne bo prostora za vse najboljše. Tam se bo delala tako imenovana "lastika", po kateri bodo morali tisti v ozadju sprintati nazaj v ospredje. Mohorič se zato nadeja, da bodo morali skupno opraviti več kot 100 sprintov. A najbolj verjetno bo odločal tisti zadnji.