'Tako dobro organiziranega prvenstva že dolgo ni bilo'

Štiriinpetdesetletni nekdanji kajakaš v pogovoru za STA v Šenčurju ni našel deležnika, ki s prvenstvom ne bi bil zadovoljen. "Ni pa ga še konec, tako da se bomo lahko po ramenih trepljali čez nekaj ur," je v sredo hitro na nedokončano zgodbo tik pred obema članskima preizkušnjama v vožnji na čas opozoril Vehovar.

Kljub temu je imel že do takrat, še pred zlato kolajno domačega asa Primoža Rogliča, izdelano mnenje o doslej največjem kolesarskem tekmovanju na slovenskih tleh. Tudi kar se tiče varnosti.

"Ekipa je opravila fenomenalno delo pri zavarovanju prog, poleg tega je treba povedati, da so tudi občine, ki so sodelovale v projektu, preplastile ceste, kar je botrovalo res varnemu kolesarjenju. Sodelovanje vseh vpletenih je bilo neverjetno in res smo lahko zadovoljni," je povedal dobitnik srebrne kolajne v kajakaškem slalomu iz Atlante 1996.

Tudi sam je večkrat prepeljal klanec na Možjanco, a ni vedel, da lahko tisti kraji po televiziji ponudijo še izrazitejšo kuliso. "Ko sem gledal prenos na televiziji, se sploh nisem zavedal, da je tukaj tako lepo. Vse je izpadlo super, si pa moramo priznati, da smo imeli neverjetno srečo z vremenom," je poudaril le nekaj ur preden se je začela nakazovati sprememba vremena.

To tudi zadnji dan ne bi moglo skaziti 'sončne' podobe, ki ga je kazala Slovenija v času organizacije EP. Pred prevzemom funkcije predsednika kolesarske zveze konec letošnjega januarja, je projekt domačega EP prevzel v precej drugačnem stanju.

"Cel projekt je bil nekako v mrtvem teku. Hkrati je bila to edina točka prevzema funkcije, ki sem se je res bal, saj nismo imeli veliko časa za organizacijo. Denar je tudi bil obljubljen, a nič ni bilo podpisano. Vse, kar smo imeli, je bila ekipa. In ta je bila res dobra. Iz tega prvenstva je naredila presežek," je razlagal Vehovar.

Pravi, da je človek, ki je vselej malo bolj živčen, saj ves čas gleda na stvari z vidika, kaj se da še izboljšati. Pa bo Slovenija morala še kaj izboljšati, da bo lahko gostila še kakšno večje tekmovanje? Omenja se predvsem začetek dirke po Franciji in morebitno svetovno prvenstvo leta 2033, kot je za Val 202 potrdil tudi generalni sekretar EP Tomaž Poljanec.

Slovensko delegacijo v Švici na sedežu Mednarodne kolesarske zveze (Uci) čakajo sestanki glede morebitne izvedbe SP 2033, je dodal Vehovar. Na podlagi sestankov na Uciju se bodo nato odločili, ali bodo uradno vložili kandidaturo.

"Kar se EP tiče ter po odzivih smo dobili dokaz, da tako dobro organiziranega ne le evropskega, temveč tudi kakšnega drugega prvenstva, že dolgo ni bilo. Tudi SP v Montrealu pred tedni ni bilo organizirano na takšni ravni," je sprva poudaril Vehovar.

"Dokazali smo svetu, da lahko naredimo največje tekme na najboljši možni način in v naslednjih letih prihajajo večje stvari, pa tukaj ne mislim zgolj na dirko po Franciji. Dokler ne dobimo potrditve, ne bi preveč razglabljal o tem, a če bo država pokazala interes, bi se lahko borili za SP 2033. Je pa to neprimerno večji finančni zalogaj v primerjavi z evropskim prvenstvom," je dopolnil prvi mož kolesarske zveze.

Prepričan je, da bi lahko učinki morebitnega svetovnega prvenstva, kot tudi starta Toura, predstavljali izjemno povrnitev vsega, kar bi država vložila v organizacijo. "To je neprimerljivo. Če bi strokovno ovrednotili, se finančni učinki za državo merijo v večkratniku vloženega," dodaja Vehovar.

Za leto 2029 se Slovenija bori za začetek Toura in tudi na tem področju je imel stike z družino, ki bdi nad podjetjem za organizacijo največje dirke na svetu.

"Bil sem v stiku s privatnim podjetjem, ki organizira Tour (ASO, op. STA). Bil sem na sestanku z lastniki v Parizu, kjer sta sodelovala tudi slovenski zunanji minister in pa slovenska veleposlanica. Mislim, da obstaja realna možnost, da dobimo organizacijo prvih treh etap Toura, nismo pa v igri sami, saj je konkurenca velika," je hitro opozoril Vehovar. Konkurenca prihaja predvsem iz Nemčije in Češke.

"Z nekaj sreče in ogromno lobiranja, bi nam mogoče res lahko uspelo," se nadeja Vehovar.

Proti koncu pogovora je beseda stekla še o Tadeju Pogačarju, odsotnemu prvemu zvezdniku slovenskega kolesarstva.

"Računali smo na Tadeja in sam si je tudi zelo želel nastopiti. Tudi pritiskal je na zdravnike in svojo ekipo. Osebno sem mnenja, da je prav, da ni nastopil. Ni je medalje in rekorda, ki bi odtehtal zdravje kogarkoli. Še veliko priložnosti bo imel, da se pokaže slovenskim navijačem," je o najboljšem kolesarju tega obdobja povedal Vehovar.

Pravi, da je v nedeljo ob vožnji z njim v avtomobilu postal zelo čustven, ko je videl odziv množic ob cesti na njegovo prisotnost na EP ter ob slovesu Luke Mezgeca.

"Ko smo gledali plakate, ki so viseli po celotni Sloveniji in na katerih so bili Roglič, Urška Žigart in Pogačar, smo lahko delali samo križe čez obraze, saj smo skorajda vsak teden izgubili koga na teh plakatih. Vendar slovensko kolesarstvo ima ponuditi še precej več. Ljudje, ki pridejo navijat, pridejo tudi zaradi celotne reprezentance, kar se je videlo na tem EP," je dejal nekdanji odlični športnik.

Nastope reprezentance je že pred osvojenim naslovom Rogliča v kronometru označil za zelo dobre, piko na i pa bi predstavljala medalja. V sredo je Roglič poskrbel za to piko in zlato EP.

Povsem na koncu pogovora za STA je Vehovar pogledal še nazaj na obdobje, ko je 31. januarja postal predsednik kolesarske zveze.

"Zelo sem pozitivno presenečen, da sem tako hitro padel v vse skupaj. Tudi zame je bilo to popolnoma nepričakovano, je pa izkušnja pozitivna predvsem zaradi ljudi, ki pri tem sodelujejo. Ekipa na zvezi je fantastična, tudi v klubih in v ostali kolesarski srenji," je sprva dejal.

Veliko ljudi je poznal že prej, saj se tudi njegovo podjetje ukvarja s kolesarstvom in sponzorira klube. "Nisem pa niti malo pričakoval, da bo tako pozitiven odziv ter da mi bo dobesedno tako prijetno, kot mi je," je sklenil.