Vuelta kot talka politike: športniki si tega ne zaslužijo

Protestniki, ki z gorečimi transparenti opozarjajo na razmere v Gazi, so prestopili vse meje zdravega razuma. Razumem jezo in obup, ki vladata ob vojni, toda vdirati na traso kolesarske dirke, fizično ustavljati tekmovalce in ogrožati njihovo varnost – to pa je nedopustno. To ni več protest, to je neposredno ogrožanje športnikov, zaradi katerega je že prišlo tudi do nekaterih padcev.

Na udaru so tudi tisti, ki nimajo nikakršne povezave z Izraelom ali Palestino. In takšnih je seveda velika večina – med njimi tudi slovenska predstavnika Domen Novak in Gal Glivar. Sprašujem se, kakšen smisel ima metati kolesarje, ki se mesece pripravljajo na največjo preizkušnjo sezone, v politično areno, kjer nimajo nobene besede in nobene krivde?

Politika ne sodi v šport. Da, šport je pogosto nosilec družbenih sporočil, toda obstaja razlika med tem, da nekdo obleče majico z napisom mir, in tem, da ogroziš varnost stotih kolesarjev, ki drvijo s 50 kilometri na uro po ozkih cestah. Protestniki, ki menijo, da bodo z zaustavitvijo Vuelte spremenili potek vojne na Bližnjem vzhodu, so – iskreno povedano – v popolni zmoti.

Kolesarstvo je že tako šport na robu – krhko zaupanje gledalcev, nenehno vprašanje varnosti na cestah, vedno prisotna nevarnost padcev. Zdaj pa ga protestniki še dodatno obremenjujejo in si jemljejo pravico, da dirko spremenijo v talca političnih spopadov.

Kot ljubitelj športa si želim, da bi bila Vuelta dirka, kjer pišemo o junakih na cesti, ne o protestnikih ob njej. Kolesarji so tisti, ki bi morali biti v središču pozornosti, ne politični aktivisti, ki so izbrali napačno prizorišče za svoje sporočilo. Če želijo spremembe, naj se obrnejo tja, kjer se odloča o vojni. Športniki pa si zaslužijo miren oder.