Acroni Jesenice so z zmago 2:1 nad moštvom ZM Olimpijo in s skupnim izidom 4:0 v zmagah osvojili letošnji naslov prvakov, prvega po sezoni 1993/94. Na četrti finalni tekmi domači hokejisti pravzaprav niso imeli prednosti domačega terena. Zahodna tribuna, tradicionalno razdeljena na pol za navijače zelenih in rdečih, je bila tokrat pretesna za vse navijače Jesenic, ki so v pričakovanju četrte zmage in prvega naslova po dolgih sušnih letih napolnili dvorano pod Rožnikom in domačim pristašem močno omejili prostor.
Prvi do vodstva LjubljančaniZeleno-beli so začeli podobno kot na tretji tekmi, imeli na začetku nekaj pobude in bili s streli Malhotre in Terglava nevarnejši. Jeseničani so na drugi strani igrali rezervirano. Tudi ob prednosti igralca več na ledu niso bili posebej nevarni. Za domače je prvi šok prišel v 14. minuti, ko je moral z ledu poškodovani vratar Tomi Satosaari. Zamenjal ga je Andrej Hočevar, ki je moral takoj posredovati, saj so se Jeseničani ob koncu tretjine vendarle razigrali. Streli Jurija Goličiča, Tonija Tišlarja in Iva Jana so pomenili precejšnjo nevarnost za vratarja domačih, toda Hočevar je bil na mestu. Manny Malhotra pa bi lahko Ljubjančane popeljal v vodstvo, a je samostojni napad zapravil z oklevanjem pri strelu na vrata.
Že v tretji minuti nadaljevanja so hokejisti Olimpije prišli do vodstva. Ob izključitvi na jeseniški strani je Bojan Zajc s strelom od daleč presenetil Roberta Kristana in plošček je končal za njegovim hrbtom. Jeseničani so v drugem delu spet začeli zadržano in šele ob novi ljubljanski prednosti igralca več sta Jan in Marcel Rodman izpeljala nevarni hitri akciji, a je bil Hočevar v vratih Ljubljančanov dobro razpoložen. Prodor Mitje Šivica s slabim zaključkom in poskus Malhotre sta bila ljubljanska odgovora, na polovici tekme pa je prvič završalo na nabito polnih tribunah z jeseniškimi privrženci. Podobno kot ob ljubljanskem golu so imeli tokrat Jeseničaničani na ledu hokejista več, Goličič je streljal skorajda z modre linije in zadel za 1:1. Nato so sledile občasne strelske vaje gostov, toda veselje jim je preprečeval odlični Hočevar, ki je moral ob hitrih prodorih in močnih strelih Marcela Rodmana in Luke Žagarja pokazati vse svoje znanje, in po dveh tretjinah je bil četrti finalni dvoboj še povsem odprt.
Jeseničani trdo branili prednost
Pomembnost zadnjih 20 minut je obema moštvoma odvzela ves polet, prvi pa so se pobrali Jeseničani. Trenutek odločitve je bila 46. minuta, ko je bil na ljubljanski strani izključen Petač. Na desni strani se je ob modri liniji povsem sam znašel Aleš Krajnc in njegov silovit strel je našel pot v ljubljansko mrežo. Po tem zaostanku se Ljubljančani niso več pobrali. Njihovi poskusi, tudi ob številčni prednosti, so bili preveč medli, Jeseničani pa so le še pazili na rezultat. To jim je tudi uspelo, kljub zadnjim obupnim poskusom domačih brez vratarja in z igralcem več na ledu, in ob zadnjem pisku sirene se je na ljubljanskem ledu in v jeseniškem vzdušju začelo veliko slavje rdečih.
Dvorana Tivoli, gledalcev 5.000, sodniki: Oswald (Nemčija), Kamšek, Lešnjak (oba Slovenija)
Strelci: 1:0 Zajc (Terglav, Hebar, 24.), 1:1 Goličič (Jan, 31.), 1:2 Krajnc (M. Rodman, Razingar, 46.)
Kazenske minute: ZM Olimpija 16 + 10 (Zajc), Acroni Jesenice 12
