"Nezaslišano." Tako je večina prisotnih v kultnem Tivoliju ob veliki nejeveri spremljala (pokončen) odhod danes 87-letnega Iva Daneua iz dvorane, ki je v 60 letih obstoja slovenskim ljubiteljem košarke ponudila številne nepozabne trenutke.
Legendarni kapetan jugoslovanske izbrane vrste, ki je leta 1970 na domačem svetovnem prvenstvu osvojila zlato medaljo, je podobno kot večina gledalcev lahko le zmajeval z glavo ob nekaterih težko razumljivih odločitvah sodniške trojke Uroš Nikolić, Uroš Obrknežević in Marko Mustapić. Slednja si je brez kančka slabe vesti nekajkrat privoščila na zelo očitne načine favorizirati zasedbo Bosne, ki pa glede na kakovost igralskega kadra ne potrebuje sodniške pomoči, da bi ugnala v kozji rog v letošnji sezoni izjemno poletno moštvo iz slovenske prestolnice.
Ivo Daneu ima pravico kot vsak drug ljubitelj košarke na tribuni komentirati sodniške odločitve, ob tem tudi negodovati, če tako začuti, da je prav. To, kar so si Nikolić, Obrknežević in Mustapić privoščili s tem, ko so iz tivolske dvorane nagnali tako veliko košarkarsko legendo, ki na območju nekdanje skupne države in širše uživa poseben ugled, je sramota vseh sramot.
Tudi če je kolega, ki je ob Ivu Daneuu spremljal dvoboj v Tivoliju, na račun omenjene sodniške trojke izustil besedo "lopov(i)", ji to ne daje nobene pravice, da na tako ponižujoč način legendarnemu košarkarju pokaže izhodna vrata. Veliki Ivo, ki je pravi gospod od glave do peta, je stoično sprejel odločitev sodnikov in z nasmehom od ušes do ušes (prisilno) odkorakal iz dvorane, kjer je osvojil naslov svetovnega prvaka.
KOMENTARJI (220)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.