Bodo zlati košarkarji zaslužen denar pustili vladi?

Pred sedmimi meseci so naši košarkarji v Carigradu spisali zlato zgodovinsko zgodbo, od države pa dobili mizerno nagrado. Za primerjavo: za zlato so naši junaki dobili vsak po 4000 evrov, Srbija je vsakemu igralcu, ki je v finalu zgubil proti Sloveniji, izplačala 20.000 evrov, Španci, ki so proti našim nepremagljivim klonili že v polfinalu, pa so poželi 30.000 evrov.

Zato ni čudno, da imajo Goran Dragić, Luka Dončić in druščina dovolj igre na političnem parketu. Evropski košarkarski prvaki izgubljajo potrpljenje, saj po vsem tem času še vedno niso dobili vsaj simbolnega finančnega zadoščenja.

Prva težava je torej nastala pri višini nagrade, prejete od države. Košarkarska zveza je po septembrskem sklepu vlade prejela 67.000 evrov od države, dodatno pa še 7500 evrov od Bloudkovih priznanj. Skupaj z nagrado Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v znesku 15.000 evrov je tako po besedah generalnega sekretarja Raša Nesteroviča od države in OKS prejela okoli 90.000 evrov. Prejeti denar je v dogovoru z igralci pristal na računu zveze, saj se tako košarkarji kot vodstvo zveze strinjajo, da višina nagrade ne ustreza doseženemu uspehu.

Zato se je Košarkarska zveza Slovenije odločila, da bo sama zbrala še nekaj dodatnega denarja, tako da bi vsakemu igralcu lahko izplačala 10.000 evrov. To naj bi bil tudi dokaz, kako slab sistem nagrajevanja vrhunskih športnikov imamo v Sloveniji, je opozoril Matej Erjavec.

Zatika se tudi pri neugodnem davčnem sistemu države, ki vsaj delu igralcev praktično ne omogoča izplačila. Sprejetje te nagrade za tiste igralce, ki niso davčni zavezanci v Sloveniji, za seboj potegne cel kup ovir oziroma dodatnih finančnih nevšečnosti, pravijo na zvezi. Po hitrem izračunu bi bil igralec, ki sodi v višji dohodninski razred, že v na samem začetku ob polovico zneska.

Slovenski košarkarji - v imenu vseh jih v tej tematiki zastopa Saša Zagorac - so zato odločeni, da denar vrnejo državi in naj ta potem z njim naredi, kar hoče.

"Zadeva je prišla tako daleč, da igralci izgubljajo potrpljenje. KZS se v navezi z njimi odloča, kaj narediti in razmišlja tudi o možnosti, da vladi vrne denar s predlogom, da ga ta da v dobrodelne namene ali pa da sama doda nekaj denarja in igralcem izplača vsaj približno dostojne nagrade," je odločitev predstavil Matej Erjavec.

"Na zvezi smo sklenili, da sami primaknemo še toliko, da bo vsak igralec dobil 10.000 evrov," je povedal Nesterović in dodal, da bo zveza v prihodnje primerno nagradila tudi strokovni štab in ostale člane reprezentance.

"Košarkarje boli predvsem to, da ko so uspehi, so vsi politiki zraven, ko pa mine nekaj dni, se vsi skrijejo za svoje obveznosti in jih nihče več noče poslušati. Pa to niso samo košarkarji, govoril sem z rokometaši, odbojkarji, hokejisti, vsi se počutijo podobno. Športniki nimamo možnosti stavkati ali metati jajca v parlament, preostane nam le to, da težave delimo z javnostjo. Dejstvo je, da bo morala država nekaj spremeniti. Uspehi kolektivnih športov niso več slučaj," je prepričan Nesterović.

Pismo Miru Cerarju ni padlo na plodna tla

Zlate košarkarje je razočaralo tudi pismo, ki so ga pred dnevi dobili od predsednika Mira Cerarja. V njem ni povedal nič novega - da je država povišala nagrado za dosežek z izrednim dodatkom in da je na sestanku s predstavniki KZS obljubil spremembo zakonodaje za nagrajevanje vrhunskih športnikov. V pismu, pravijo košarkarji, je zapisanih kar nekaj neresnic, v oči pa bode podatek o višini pokojnine, ki jim pripada kot dobitnikom Bloudkovih priznanj. Trditev, da naj bi vsak prejel 1500 evrov mesečne pokojnine, je po njihovem ne drži.

Luka Dončić je v odzivu na pismo premiera tako na twitterju zapisal: "Iskreno ne gre za denar, kljub temu, da je naše mišljenje, da je to žalostno, koliko denarja so nam namenili. Ta denar nikomur od nas ne spremeni življenja, je pa marsikomu dobrodošel. Najbolj pa boli to, da smo bili pozabljeni s strani g. Mira Cerarja."

Slovenski košarkarji niso razočarani le nad slovensko državo. Žalosti jih tudi odnos do tega športa zveze Fiba, ki organizira evropsko prvenstvo. Po njihovem namreč tudi ona nima dostojnega sistema nagrajevanja. Medtem ko je na primer evropski prvak v nogometu leta 2016 za naslov dobil med 25 in 27 milijonov evrov, je Košarkarska zveza Slovenije od Fibe dobila le prijazno pismo, v katerem ji čestita za naslov evropskega prvaka.