Slovenske košarkarje je budilka na dan zgodovinskega finala zbudila ob 9.50 po turškem času, torej ob 8.50 v Sloveniji. V desetih minutah so morali priti na zajtrk, saj jih je ob 10.30 že čakal odhod na krajši ogrevalni in sprostitveni trening.
Ob 14. uri je sledilo kosilo. Nato so se slovenski košarkarji odpravili v svoje sobe v dvanajstem nadstropju hotela Renaissance Polat in si privoščili počitek. Ob 17.30 je sledilo bujenje, malica 17.45, ob 18. uri video sestanek in 19.30 odhod na tekmo. Po njej – začela se bo ob 21.30 po lokalnem času – je predvidena večerja v marini Atakoy in nato tam druženje s slovenskimi navijači dolgo v noč oziroma jutro.
Po protokolu sta slovenski avtobus na poti do dvorane spremljali dve policijski vozili z utripajočimi lučmi.
Sledilo je povijanje sklepov, prvi prihod na igrišče in prosti trening v 'ogrevalkah'.
Petinštirideset minut pred začetkom tekme so se igralci vrnili v slačilnico, preoblekli v drese, selektor in strokovni štab so jim dali še zadnje napotke, kapetan je imel motivacijski govor, in točno 30 minut pred tekmo so igralci pritekli na igrišče. Pozdravilo jih je na tisoče Slovencev, po predvidevanjih okoli sedem tisoč.
Goran Dragić pravi, da je za igralce to povsem običajna rutina. "Večina si na avtobusu nadene slušalke in posluša glasbo. Okusi v naši reprezentanci so zelo različni; imamo ljubitelje narodne glasbe iz republik nekdanje skupne države, imamo Američana in tudi slovenska glasba se najde na repertoarju," pravi kapetan.
Po kaj gremo v Carigrad? Po zlatooooooo!!!
V to, da bodo naši junaki s seboj domov prinesli zlato, ni dvomil nihče. Družbena omežja so tako bila ves dan polna spodbudnih besed:
Nekateri, ki so ostali doma, pa so na svojih domovih obesili zastave in tako že čez dan praznovali uvrstitev med najboljše v Evropi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.