Miami ga je želel v trenerski štab, a Dragić se v teh vodah še ne vidi

Tam, daleč stran od blišča profesionalnega športa, 39-letni nekdanji kapetan slovenske reprezentance s strastjo in zavzetostjo predaja svoje znanje in življenjske izkušnje več kot 140 otrokom. Ob njem pa bdi kar 35 strokovnjakov z različnih področij.

"Mobilni telefoni niso dovoljeni, ker želimo, da se otroci naučijo povezovati, pogovarjati, sodelovati. Na kampu se ne rojevajo samo novi Dragići in Dončići, ampak predvsem boljši ljudje."

Kljub vsemu pa ne skriva navdušenja nad nadarjenostjo nekaterih udeležencev: "Nekaj fantov in deklet je res zelo perspektivnih. To se vidi že po njihovem gibanju, prodorih in borbi, a vemo, da je še dolga pot pred njimi," je povedal zlati kapetan slovenske reprezentance.

Pot, ki jo nekdaj izjemni organizator igre zelo dobro pozna. Bogato kariero je sklenil s spektakularno poslovilno tekmo pred slabim letom, zdaj pa, kot pravi sam, le uživa življenje. 

Največ časa poskuša preživeti z otrokoma, ob tem pa odkriva nove hobije. "Kuham, zdaj imam zelo veliko prostega časa. Sprošča me, ko kuham. Nekatere jedi uspejo, nekatere ne. Ampak se izboljšujem," razkrije z nasmehom.

Čeprav v košarko več ni aktivno vpet, ostaja velik del njegovega življenja. "Iz košarke, iz igranja sem povsem ven. Ne igram več, igram druge športe. Rad pa gledam, to pa definitivno. Kadarkoli sem doma, zmeraj je košarka na televiziji."

V kakšni drugačni vlogi se Dragić zaenkrat še ne vidi. "Zaenkrat sem v redu, tako kot sem. V bistvu sem kar zaseden. S kampom in odpiranjem igrišč, sodelujem tudi s Starfish Foundation, kjer gradimo šolske centre za otroke v južnoameriških državah."

So ga pa v njegovem nekdanjem klubu s Floride že želeli v trenerskem štabu. "Malo sem se pogovarjal z Miamijem, (op. p. trener Miamija) Spoelstra mi je omenil to. Rekel sem, da se ne vidim v tem poslu, saj bi imel še naprej enak urnik, kot takrat, ko sem bil igralec. Veliko sem bil odsoten od doma. To me zaenkrat v tej fazi življenja ne veseli."