'Zaradi Luke Francozi proti Sloveniji nikoli ne bomo pretirano samozavestni'

Najprej naj povem, da smo bili presenečeni nad tem, kako konkurenčna se zdi ekipa. Vedno sem previden pri ocenjevanju pripravljalnih tekem. Spomnim se, da je bila Francija leta 2023 izjemna v pripravljalnem obdobju – izgubila je le eno tekmo od sedmih – nato pa izpadla že v skupini na svetovnem prvenstvu, čeprav je bila med favoriti za končno zmago. Torej, pripravljalne tekme niso nujno pokazatelj.

Kar pa smo videli zdaj, je ekipa, ki se med seboj dobro razume. Imajo mlado jedro, mešanico izkušenj in mladosti. Gerschon Yabusele in Sylvain Francisco, ki sta vodji ekipe, imata veliko izkušenj iz lige NBA in Evrolige. Gre za najbolj neizkušeno francosko reprezentanco po številu nastopov od leta 1997. Podobno je bilo leta 2017, ko so se poslovili Tony Parker in ostali veterani – takrat se na EuroBasketu v Helsinkih ni izšlo najbolje.

Zato sem še vedno previden. Ekipa še ni doživela poraza, ne vemo, kako se bo odzvala ob resničnih težavah – tako igralci kot strokovni štab. Nimajo izkušenj z odločilnimi trenutki. Morda imajo v sebi tisto, kar je potrebno, a tega še ne vemo.

Veliko teh igralcev je skupaj igralo že v mladinskih selekcijah. Na primer, Isaia Cordinier in Timothe Luwawu-Cabarrot sta oba z juga Francije, igrala sta skupaj na turnirjih U-20. Zelo so veseli, da so spet skupaj. Pokazali so izjemne atletske sposobnosti – Francija je bila vedno atletska ekipa, a tokrat je res impresivno. Imajo dobro osnovo za gradnjo, čeprav še vedno obstajajo slabosti.

To je res veliko vprašanje. Gre za kombinacijo naravnih danosti – veliko Francozov prihaja z otokov in nekdanjih kolonij. Poleg tega imamo zelo učinkovit sistem za razvoj igralcev, ki ga financira država. Igralce iščemo po celotnem ozemlju in jih sistematično razvijamo. To deluje že 20 let.

V zadnjih treh do petih letih pa je napredek res izjemen – letos imamo kar 19 igralcev s pogodbo v NBA. To je noro. Imamo dobre trenerje, dobre centre za razvoj, kot sta INSEP, kjer sta se razvila tudi Boris Diaw in Tony Parker. Sistem preprosto deluje.

Nadir Hifi je zelo zanimiv. V minuli sezoni je vpisal največ točk na minuto v francoski ligi in tudi v Evroligi. Ne igra 35 minut, a ko je na parketu, lahko eksplodira.

Zaccharie Risacher je zelo impresiven – miren, pameten, ne dela napak. Je odličen obrambni igralec, fizično zelo nadarjen, lahko naredi vse, kar ekipa potrebuje. Le še izkušnje in zanesljiv met mu manjkajo. Ne more nadomestiti Batuma, a je zelo zanimiv. Alexandre Sarr trenutno še ni dovolj fizično močan za boj pod košem z najboljšimi na EuroBasketu, a kaže obetavne poteze.

Franciji manjka izkušen igralec, kot je bil Evan Fournier – nekdo, ki lahko v ključnem trenutku prevzame odgovornost in doseže koš zunaj sistema igre. Morda bo to Sylvain Francisco, a vprašanje je, ali lahko to počne dosledno na najvišji ravni.

Glavna slabost Francije je igra pod košem – manjkajo vsi centri. Francisco bo verjetno glavna napadalna nevarnost, a ekipe ga bodo podvajale. Vprašanje je, ali bodo francoski strelci zadeli svoje mete.

Seveda nas Luka vedno fascinira. Zanimivo bo videti, kako učinkovit bo po izgubi teže in pridobljeni moči – mislim, da bo bolj vzdržljiv skozi turnir. Manjkajo mu ključni notranji igralci, kot sta Mike Tobey in Anthony Randolph, ki sta ustvarjala ravnotežje med notranjo in zunanjo igro. Ne vem, kaj pričakovati, a vem, da Luka ne mara Francije, odkar smo ga izločili na olimpijskih igrah leta 2021. Spomnim se, kaj se je zgodilo naslednje leto, nasul nam je 47 točk. Proti Sloveniji nikoli ne bom pretirano samozavesten.

To je velika sprememba. Collet je bil najuspešnejši trener v zgodovini francoske reprezentance. Novi selektor, Frederic Fauthoux, je povsem drugačen – bolj glasen, bolj povezan z igralci. To ne pomeni nujno, da bodo zmagovali, a odnos je drugačen.

Igra je bolj neposredna, daje več svobode igralcem v igri ena na ena. Collet je bil taktični genij, Frederic pa je boljši v motivaciji in odnosu z igralci. Zaenkrat je težko soditi, saj še niso igrali proti ekipam, ki bi jih resno skušale ustaviti. Na primer, v Grčiji smo zmagali, a Grki niso branili trojke – gradili so svojo igro z Giannisom Antetokounmpom. Torej, težko je podati dokončno oceno, a vseeno je zanimivo.