"Mislim, da je spektakel uspel, fenomenalno je bilo. Zelo sem ponosen na ekipo. Na čisto vse, ki so bili del tega projekta. Zares bi se želel zahvaliti vsem igralcem in trenerjem, ki so prišli. Tudi od tako daleč. Dejansko lahko rečem, da sem brez besed," ganjen po koncu dogodka pripoveduje Goran Dragić. Čustva so bila skozi celotno dogajanje na vrhuncu, toda zadnje minute so bile za zlatega kapetana še posebej čustvene. "Ja, to pa lahko rečem, da me je zlomilo. Ko sem videl, kako je Mateo pritekel na igrišče. Pa Marko, pa Viki in Ana. Potem sta bila tukaj še mami in oči ter seveda moj brat. Takrat se ti prikličejo vsi spomini iz otroštva, ko so nas starši vozili na igrišče. In smo potem igrali košarko. To so bili tisti lepi časi, sedaj pa je to potrebno prenesti na naše otroke. Mislim, da si bodo otroci ta dogodek zapomnili za celo življenje. Verjetno se sedaj sploh še ne zavedajo, da so nocoj igrali z najboljšimi igralci na svetu. Luka Dončić je bil na parketu takrat, pa Nikola Jokić. Verjamem, da bo prišel čas, ko bo to precej aktualno." Če je Goran tekmo na parketu začel v družbi košarkarskih zvezdnikov in prijateljev, jo je torej zaključil na najlepši možen način – ob prisotnosti svoje družine.
Sama košarkarska igra v soboto v Stožicah torej ni bila v ospredju. "Nisem v formi, lahko pa rečem, da sem zelo užival danes. Vedno sem rad naredil kakšno potezo, tako zadaj za hrbtom. Sedaj pa, ja, sledi samo še počitek!" Zaslužen počitek lahko rečemo, Gogi je namreč košarki dal ogromno. "Rad bi se še enkrat zahvalil očetu, mami, teti, babici, otrokom, vsem, ki so me podpirali vsa ta leta. Nikoli ne bom pozabil, vedno sem bil pripravljen na vse. Upam, da so se vsi imeli danes dobro," je še dodal.
Ko je zadnjič pritekel na parket, so mu po glavi rojile številne misli, toda najpomembnejše med njimi so bile tiste domače tekme. "Vse reprezentančne akcije in igranje v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Seveda pa je bolj pomembno tisto doma. 12 let sem igral za Slovenijo, to je najbolj posebno. So le slovenski navijači. Vse sem dal za reprezentanco, kar sem lahko. Občutki so zelo lepi. Bomo videli kaj me čaka za naprej, najverjetneje še vedno košarka, toda v povsem drugačni vlogi," še zaključi. Na skoraj triurnem spektaklu smo torej lahko videli smeh, veselje in solze sreče, predvsem pa povezanost ljudi, kot jo lahko ponudi le šport. Dogajanje so popestrili številni nastopajoči, manjkal ni niti nogometni vložek. Tisto najpomembneje pa je, da je ta dogodek zares veliko prispeval tudi v dobrodelne namene.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.