Goran Dragić: Ne jem sladkarij, ker bi rad igral do 38. leta, imam tudi šest nadomestnih zob, enega zaradi Zorana!

Pheonix, Houston, a najtežje je v Miamiju
Goran je član moštva s Floride od leta 2015. Sedaj priznava, da je bilo v Pheonixu in Houstonu, kjer je igral pred selitvijo v Miami zelo naporno, a nikjer ni tako napornih treningov, kot so ti pod vodstvom Erica Spoelstro. "Tukaj je vse drugače. Ves čas moraš trenirati na meji svojih zmogljivosti. Tako je zahtevno, da ti je na trenutek kar malce nelagodno. Kot pravijo, ta klub ni za vse in meni je to všeč. Vsak teden nam pregledujejo prisotnost maščob v telesu. Moraš biti pazljiv pri prehrani, sploh sedaj, ko sem star 31 let. A to moraš početi, če se želiš izboljšati kot igralec
in meni je to všeč. Nimaš veliko prostih dni, večino časa treniraš, ali pa igraš tekme. Ne želim si prostih dni, rad treniram, rad igram košarko. Če vam povem po pravici, se mi to večkrat maščuje, ker me potem nekaj dni po celem telesu boli, a takšen pač sem. Ne jem sladkarij, jem zdravo, saj želim ostati v formi in igrati vsaj do 38 leta. In to se pozna, čutiš, da ti je telo hvaležno. Po tekmi se prej regeneriraš in še počutim se bolje," je o svojih navadah povedal Goran, katerega sta te dni v Miamiju obiskala tudi starša. 

Obiski pri zobozdravniku so že stalnica 
Tisti, ki podrobneje spremljajo ligo NBA, še kako vedo, da Gorana zaradi njegovega prodornega sloga igre, nasprotni igralci večkrat 'tepejo'. Zato ni nič čudnega, da je v svoji karieri tekmo že večkrat končal s kakšno modrico na obrazu, ali pa celo brez zoba. Skupno ima kar šest umetnih zob, a ni vseh izgubil na košarkarskih parketih. "Šest nadomestnih zob, a prve štiri sem izgubil, ko sem bil star 16 ali 17 let, ko se je nekdo zaletel vame z glavo. Enega mi je zbil brat Zoran, ko me je med neko igro udaril s palico. Sedaj sem že navajen, saj sem veliko časa preživel pri zobozdravniku," je z nasmeškom na obrazu povedal dobro razpoloženi Goran. 

Glede upokojitve si še ni premislil
Pred začetkom lanskega evropskega prvenstva je postalo jasno, da bo to zadnja reprezentančna akcija za slovenskega kapetana. Zato je bila želja po medalji še toliko večja. A slovenski košarkarji niso osvojili zgolj medalje, šli so kar 'do konca' in v domovino prinesli naslov evropskih prvakov. Seveda so tudi v ZDA z zanimanjem spremljali turnir v Evropi in tudi tokrat se Goran ni uspel izogniti vprašanju o upokojitvi. "Eurobasket? Največji uspeh v karieri, da sem lahko s svojo domovino osvojil medaljo in to kar zlato. Upokojitev? Še pred začetkom prvenstva sem zvezi in domačim medijem dejal, da je to moja zadnja reprezentančna akcija. Da sem lahko končal na vrhu, to je vrhunec moje kariere," je še povedal v Miamiju priljubljeni Gogi. Je pa tudi zaupal, da ga je med finalno tekmo proti Srbiji masiral kar Edo Murić. Takrat je imel Goran že zelo velike težave s krči, a soigralci so ga potrebovali in Edo je vzel stvari v svoje roke in začel opravljati delo maserja. Goran ga je sicer okregal in mu dejal, da imajo zato profesionalne maserje. A to je bilo na koncu vse pozabljeno, ko so v roke dobili pokal in si okoli vratu nadeli zlate medalje. 

Smrt dedka tri dni pred potjo na Finsko ga je močno prizadela, a naredila močnejšega
Na Finskem in v Turčiji je deloval miren, ves čas nasmejan in pripravljen na pogovore tako s soigralci kot tudi novinarji. A znotraj ga je nekaj mučilo, a ga hkrati tudi motiviralo. "Smrt dedka pred začetkom turnirja. Težki trenutki, v tistem trenutku sploh nisem vedel, če bom sposoben igrati. Bil sem zelo potrt, a sem se zbral, pred vsako tekmo sem molil in dejal, da je ta tekma za dedka. Upal sem, da mi bo prav on dal nekaj dodatne energije in motivacije. Upal sem, da me od nekje glede in navija zame in pazi name," je zelo čustveno odgovoril Goran. A očitno mu je to pomagalo in ga motivira še danes, kjer še naprej kaže odlične predstave v najmočnejši košarkarski ligi na svetu.