Najlepša možna reklama za slovensko klubsko košarko

Gorica in Plama Pur sta se v finalu še drugič srečali pred nabito polnimi tribunami. A če so bili gostje tega vajeni, saj je Ilirska Bistrica prav gotovo najbolj košarkarski kraj v Sloveniji, je bilo za Goričane, kjer je dolgo prednjačil zdaj obubožani nogomet, to nekaj povsem novega.

"Obe ekipi sta zasluženo igrali v finalu. Še enkrat se moram zahvaliti publiki, ki je tako v Novi Gorici kot v Ilirski Bistrici pričarala pravi košarkarski praznik. Upam, da se bo to še nadaljevalo," se je navijačem zahvalil domači trener Jan Močnik.

Koliko točno se jih je zgnetlo v dvorano Milojke Štrukelj, je težko oceniti, saj vstopnine ni bilo. Gotovo pa je obisk krepko presegel uradno kapaciteto (900).

Čeprav je Plama v finale vstopila kot najboljše moštvo rednega dela, pretiranega razočaranja po drugem porazu ni bilo zaslutiti. Trener Alen Ožbolt je pojasnil, da apetiti pred sezono niti slučajno niso bili tako visoki, in se še enkrat zahvalil navijačem za zares sijajno kuliso: "Za to treniramo in igramo. Dvorana je bila dvakrat polna, res je bilo lepo igrati v takšnem vzdušju."

Pritisk s tribun in teža tekme sta se v uvodnih minutah precej poznali, saj je bilo v igri obeh moštev na začetku precej osnovnošolskih napak. Goričani so se uvodne treme otresli na začetku druge četrtine, ko so ušli z delnim izidom 8:0. Plama je kar sedem minut in pol čakala na koš iz igre, ob polčasu so domači vodili za devet (32:23).

Ko je Gorica po košu Aljaža Meniča pred koncem tretje četrtine povedla za 15, se je zdelo, da je potnik med prvoligaše odločen. A Plami je na krilih neumornih navijačev – iz Ilirske Bistrice sta pripotovala dva avtobusa, še vsaj toliko pa jih je prišlo z lastnimi prevozi – tri minute pred koncem uspelo izenačiti (56:56).

"Plama je izkušena ekipa, v napadu premore ogromen potencial. In vedeli smo, da ni konec, tudi ko smo vodili za 15. Padli smo, a na koncu zdržali in mislim, da zasluženo zmagali," je razplet srečanja komentiral Močnik.

Napet zaključek je celotna dvorana spremljala na nogah. Pol minute pred koncem je 211 centimetrov visoki Aljaž Menič v napadu pobral odbito žogo in s polaganjem povišal na 62:58, zmagovalca pa je z dvema prostima metoma v naslednji akciji zapečatil Nejc Dizdarević.

V mestu vrtnic se bo tako prvič po letu 2009 igrala prvoligaška košarka. Močnik po velikem slavju še ni želel pogledovati naprej, se je pa veliko raje ozrl nazaj. Košarka v Novi Gorici nikdar ni bila v ospredju. Zdajšnji klub je bil ustanovljen leta 2011, tik pred razpadom prejšnjega.

"To ni muha enodnevnica, ampak plod dolgoročnega dela. Začenja se že v šoli košarke, kjer imamo ogromno otrok, in potem se to nadaljuje skozi vse starostne kategorije. Verjamem in upam, da se bo to samo še nadaljevalo," je dodal 39-letni trener, ki je v bogati igralski karieri igral tudi za Union Olimpijo.

Da preboj med prvoligaše predstavlja izpolnitev dolgoletnih sanj, je poudaril eden najizkušenejših v goriški zasedbi, 30-letni domačin Žan Petejan: "Vsako sezono smo začeli s ciljem priti v prvo ligo. Letos se nam je res posrečilo z novimi igralci, ki so se odlično vklopili. Ni pa to nekaj pričakovanega, to smo gradili, odkar smo ustanovili klub. Tukaj sem od četrte lige do danes. Vsako leto se je nekaj dodalo in zdaj smo končno tu."

Dobremu delu z mladimi pritrjuje dosežek selekcije do 16 let, ki je v državnem prvenstvu zaostala zgolj za finančno superiorno Cedevito Olimpijo. Prav pri financah se je v Novi Gorici v preteklosti pogosto zatikalo, zato se Močnik nadeja še večje podpore s strani lokalnega okolja. "Denar res ni vse, pomeni pa veliko, da lahko kaj narediš. Zagotovo bi fantom pomagalo, da imajo boljše pogoje in vse."

Ker se nogometni klub, dolga leta paradni konj novogoriškega športa, bori za preživetje v drugi ligi, bodo košarkarji v prihodnji sezoni edini moški prvoligaški kolektiv v mestu. "To ni odgovornost, ampak samo privilegij. Z veseljem bomo prevzeli to vlogo," je razmišljal kapetan kluba Petejan.

Goričani si rezultatskih ciljev za naslednjo sezono še ne želijo postavljati. Zagotovo pa bo že obstanek med elito velik uspeh. Pri tem bo veliko odvisno od prihodnosti 19-letnega Aljaža Meniča. Član bronaste reprezentance do 19 let z zadnjega svetovnega prvenstva je predvsem na obeh tekmah finala dokazal, da je prerasel trenutno okolje.

Na vprašanje, do kam lahko s svojim talentom poseže košarkar, ki je pred letošnjo sezono v Gorico prestopil iz tretjeligaškega Tolmina, je njegov trener odvrnil: "Številke govorijo svoje. V tej sezoni je izjemno napredoval, res sem vesel zanj. Verjamem, da so pred njim zelo svetli časi."

In to ne velja zgolj za Meniča, temveč celotno goriško košarko, ki je z načrtnim delom prevzela primat prvega športa v mestu.