'Joksimović in druščina imajo velik potencial'

Če kdo, potem ravno Zmago Sagadin ve, kako neizbrušeni talent preoblikovati v vrhunskega košarkarja.

Zato je danes 74-letni Celjan še toliko bolj vesel, ko vidi, da se za prihodnost slovenske (reprezentančne) košarke - vsaj kratkoročno in tudi srednjeročno - ni bati. "Najprej vse čestitke strokovnemu štabu, igralcem in tudi vodstvu Košarkarske zveze Slovenije, ki je uspela v želji, da bi za obe prvenstvi pod slovensko zastavo zbrala večino najboljših košarkarjev, ki ju omenjeni generaciji do 18 in 20 let v tem trenutku premoreta. Oba rezultata, zlati medalji, sta odlična popotnica za prihodnost," v pogovoru za 24ur.com pravi starosta slovenske košarke Zmago Sagadin.

Po besedah nekdanjega trenerja ljubljanske Olimpije, beograjske Crvene zvezde, Splita, Zadra, Lietuvos Rytasa, Anwila iz Wloclaweka, domžalskega Heliosa in MZT-ja iz Skopja so Urban Kroflič, Mark Padjen, Stefan Joksimović in Lukas Bojović že sedaj dovolj zreli za resno člansko košarko. "Omenjeni fantje imajo nedvomno velik potencial. Že zdaj lahko rečem, da se razvijajo v vrhunske košarkarje, ki bi jih bilo pametno potisniti v ospredje v članski konkurenci. Ta bi bila z določenimi osvežitvami zelo nevarna že na naslednjem svetovnem prvenstvu, v kolikor se slovenska reprezentanca tja uvrsti," je prepričan Sagadin.

Kar Sagadina moti, pa je prevelik odliv najboljših mladih košarkarjev čez lužo. "Če nekako še razumem finančno plat odhoda v Združene države Amerike in vzporeden študij na njihovih najbolj priznanih univerzah, pa me je na drugi stran nekoliko strah za njihov nadaljnji košarkarski razvoj. Tu znova prihaja v ospredje dolgoletni spor med Mednarodno košarkarsko zvezo (Fiba) in Zvezo evropskih košarkarskih lig (Uleb), ki s svojo "vojno" delata medvedjo uslugo evropski košarki. In dokler bo v evropskem košarkarskem prostoru vztrajal "status quo", bo imela od tega največ koristi prav ameriška (študentska) košarka," poudarja Sagadin. 

Zmago ob koncu pogovora dodaja: "Resnično upam, da bodo fantje razmišljali s svojo glavo in sprejemali najboljše možne odločitve v dobrobit svojih karier. Po mojem mnenju bi bilo za njihov nadaljnji razvoj bolje ostati na evropskih parketih, da bi se na ta način primerno košarkarsko "opremljeni" - vsaj nekateri od njih, ki si to srčno želijo - odpravili s trebuhom za kruhom čez lužo."