Reprezentanca, ki nam je dala več, kot smo od nje pričakovali

Pot do evropskega prvenstva se je za Slovenijo začela v kvalifikacijah, ki jih je reprezentanca uspešno zaključila z izkupičkom štirih zmag in dveh porazov. Te tekme so selektorju Aleksandru Sekuliću služile kot poligon za uigravanje ekipe in integracijo nove generacije, saj se je tropu pridružilo več obetavnih imen. Priložnost za postopno uveljavljanje v sistemu tekmovanj FIBA sta dobila tudi Mark Padjen in Luka Ščuka, ki sta bila del reprezentance, ki je jeseni odpotovala na EuroBasket. Pomembna "okrepitev" je bil tudi Leon Stergar, ki je odigral na vseh šestih kvalifikacijskih tekmah. Reprezentanca je začela načrtovano pomlajevanje in iskanje novih moči, ki bodo v prihodnje dopolnjevale jedro ekipe okoli Luke Dončića.

Luka Dončić je bil pod drobnogledom ljubiteljev košarke po vsem svetu po februarski šokantni zamenjavi, ki ga je iz Dallas Mavericks poslala v Los Angeles Lakers. Veliko se je govorilo o njegovem pristopu v obrambi in predvsem o njegovi fizični pripravljenosti v dresu Mavericksov. V svoje prvo poletje kot član Lakersov je vstopil s številnimi dvomi, na prav vse pa je uspešno odgovoril po poletju garanja. O njegovi fizični preobrazbi se je dolgo namigovalo, njegov prihod na priprave slovenske reprezentance pa je navdušil tudi tiste, ki so dvomili v "suhega Luko".

O želji Luke Dončića, da bi slovensko reprezentanco zastopal na vseh velikih tekmovanjih, že dolgo nihče več ne dvomi. Poleg prvega zvezdnika pa reprezentanca majhne Slovenije potrebuje prav vsakega košarkarja, ki je sposoben igrati ob največjem zvezdniku slovenskega športa. Športni direktor reprezentance Saša Dončić je upal, da bosta selektorju Aleksandru Sekuliću na voljo tedanja košarkarja Olimpie iz Milana Vlatko Čančar in naturalizirani center Josh Nebo.

Čančar, ki je bil sicer uvrščen na širši seznam kandidatov, se je še vedno soočal s posledicami rehabilitacije po težki poškodbi kolenskih vezi (ACL) in v preteklih reprezentančnih akcijah težko našel pravo tekmovalno formo. Na žalost je njegova nova poškodba kolena in operacija po začetku nove sezone potrdila skrbi njegovega tedanjega kluba. Pri Nebu so bile razlog za odpoved predvsem številne poškodbe, ki so ga pestile med sezono v dresu Olimpie Milano. Kapetan Luka Dončić je ob tem javno stopil v bran obema soigralcema in poudaril, da za odsotnost nista kriva sama, temveč odločitve njunih klubov, ki jima niso dovolili nastopa. Naposled je Neba v reprezentanci zamenjal izkušeni Alen Omić, ki se je v reprezentanco vrnil prvič po desetih letih. Še en izkušen košarkar Zoran Dragić pa je priprave po nesporazumu s selektorjem predčasno zapustil, kar je še dodatno načelo občutljivo vzdušje v taboru.

Strokovni štab reprezentance je že pred začetkom priprav opozarjal na izjemno zahtevne nasprotnike na prijateljskih tekmah. Selektor Sekulić je ekipo med 8. in 21. avgustom moral mirno in preudarno popeljati skozi zahteven niz pripravljalnih tekem proti Nemčiji, Litvi, Latviji, Veliki Britaniji in Srbiji. Luka Dončić je v pripravljalno obdobje vstopil postopno in na prvi tekmi proti Nemčiji sprva igral z omejeno minutažo. Sledila sta dva poraza proti aktualnim svetovnim prvakom, nato pa še poraza proti Litvi in Latviji. Dvomi v slovenski javnosti so bili iz dneva v dan vse večji.

Največji opomin pred odhodom na prvenstvo pa je šele sledil. V Beogradu je bila Srbija boljša z izidom 106:72. Dvomi so se čez noč spremenili v prepričanje ljubiteljev košarke na sončni strani Alp, da slovenska reprezentanca na EuroBasketu ne more priti do odmevnega uspeha. Strokovni štab je bil prisiljen v iskanje novih taktičnih rešitev, s katerimi bi nadomestili odsotna Čančarja in Neba. Omić med pripravami razumljivo ni navduševal, čeprav je Dončić nenehno poudarjal, da se z izkušenim centrom uspešno uigravata.

Pred prihodom reprezentantov v Katovice, kjer so igrali skupinski del, je bilo jasno, da bo na vzdušje okoli moštva močno vplivala prva tekma proti domačim Poljakom. Nenazadnje je prav ta nasprotnik Slovence šokiral v četrtfinalu zadnjega EuroBasketa. Sledil je hladen tuš. Luka Dončić je ob porazu 105:95 postal prvi igralec v zgodovini EuroBasketa z vsaj 30 točkami, 5 asistencami in 5 ukradenimi žogami na eni tekmi, vendar njegova statistika (34 točk, 9 podaj in 5 ukradenih žog) ni zadostovala za zmago proti razigranim Poljakom. Težave so se nadaljevale na naslednjem zahtevnem obračunu proti Franciji, kjer je Slovenija po veliko boljši predstavi ponovno morala priznati premoč nasprotniku. Dva zaporedna poraza sta v domovini sprožila rekordno raven pesimizma, kar je ekipo postavilo v izjemno težak položaj pred nadaljevanjem turnirja.

Po bolečih porazih proti Poljski in Franciji se je slovenska reprezentanca v skupinskem delu v Katovicah hitro odzvala in nanizala tri zaporedne zmage, s katerimi si je zagotovila napredovanje v izločilne boje. Prva zmaga je prišla že dan po tekmi s Francijo proti Belgiji, kjer je Slovenija slavila z rezultatom 86:69. Dončić je k uspehu prispeval zgodovinski trojni dvojček s 26 točkami, 10 skoki in 11 asistencami. Sledila je tekma proti Islandiji, v kateri je Slovenija znova zmagala, Dončić pa je s 37 točkami na tej tekmi prehitel zlatega kapetana Gorana Dragića in postal najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov. Skupinski del je Slovenija zaključila z zmago nad Izraelom, kjer je kapetan s 34 točkami in 9 asistencami potrdil uvrstitev Slovenije v osmino finala.

V osmini finala se je Slovenija pomerila z Italijo in si z izjemno obrambo ter zmago z rezultatom 84:77 zagotovila mesto med najboljšimi osmimi ekipami prvenstva. Glavni motor slovenske zmage je bil ponovno Luka Dončić, ki je dosegel 42 točk.

V četrtfinalu je Slovenijo čakal aktualni svetovni prvak. Mesece so mnogi dvomili v njih, redko kdo je verjel v uspeh proti Nemčiji, a Dončić in njegovi soigralci so vseskozi poudarjali, da lahko premagajo kogarkoli. Slovenija je tekmo začela odlično in vodila velik del tekme. Luka Dončić je bil izjemno razpoložen kljub težavam z osebnimi napakami. Znova je poskrbel za zgodovinski mejnik; s 39 točkami, 10 skoki in 9 asistencami je postavil nov rekord za največ doseženih točk v četrtfinalu EuroBasketa vseh časov. A milo rečeno, dvomljive odločitve sodnikov so poskrbele, da je Slovenija prvenstvo na koncu zaključila na 7. mestu.

Sledile so solze bolečine in nemoči junakov, ki so dali vse od sebe, kar ni bilo dovolj za odmevno zmago proti Nemcem in sodnikom. Luka Dončić se je soigralcem zahvalil za druženje in poudaril, da se bodo ponovno srečali ob prvi naslednji priložnosti. Selektor Sekulić pa je kljub objektivnem uspehu znova moral odgovarjati na vprašanja o svoji prihodnosti na mestu selektorja.

Sekulić ostaja slovenski selektor, v začetku novega leta pa bo podaljšal pogodbo s KZS-jem. Slovensko reprezentanco je že vodil na kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo. Proti Estoniji je naša reprezentanca doživela presenetljiv poraz, odgovor pa je sledil že na naslednji tekmi proti Švedski. Pomlajevanje reprezentance se nadaljuje, s svojo igro na tekmi proti Estoniji je navduševal zgolj 17-letni Stefan Joksimović, ki zagotovo predstavlja svetlo prihodnost slovenske košarke, 19-letni Urban Kroflič pa je dobil priložnost proti Švedski. Glede na vložke v slovensko košarko in zanimanje javnosti, ki je tudi v dobrih časih nestanovitno, od Luke Dončića in druščine nimamo pravice zahtevati ničesar, čeprav je minulo leto dokazalo, da lahko pod pravimi pogoji dosežejo marsikaj.