Milič: Konec moje kariere bom določil sam, ne drugi

Marko Milič, zdravniški pregledi so uspešno za vami, prav tako tudi prvi treningi z novo ekipo Entente Orleanaise. Kakšen je vaš prvi vtis o ekipi?

Mislim, da sem se prav odločil. Bil sem zelo vesel, ko sem dobil ponudbo kluba, ki igra v Evroligi in v košarkarsko dobro razviti državi Franciji. Ekipa je zelo mlada in zelo ambiciozna. Njihov načrt je bil, da se v treh, štirih letih pridružijo Evroligi, kar pa jim je uspelo že v drugem letu. Načrte so torej prehiteli. V štiriletnih načrtih je tudi gradnja nove dvorane za 12.000 gledalcev. Mesto Orleans je v okolici Pariza in živi za košarko. Nogomet je v tretji ligi, ragbi prav tako, zato je prvi šport prav košarka. Predvsem gradijo na mladih igralcih, kot so v času Zmaga Sagadina delali v Unionu Olimpiji. Želijo vzgojiti čim več francoskih reprezentantov. Pripeljali pa so tudi nekaj tujcev, ki smo malo bolj izkušeni. Mi smo predvsem mentorji mlajšim in hkrati pomagamo držati dober rezultat.

Ekipa nima dolgoletne zgodovine. Letos se jim je prvič uspelo uvrstiti v Evroligo. Kakšna so pričakovanja med evropskimi velikani?

Cilj je v tej sezoni že dosežen, z uvrstitvijo v Evroligo pravzaprav celo presežen. Seveda to ne pomeni, da se vnaprej predajamo. Poskusili bomo čim več tekem zmagati. Sicer pa si želimo vsaj ponoviti lanski uspeh, ko je bila ekipa v finalu francoskega prvenstva, če že ne osvojiti naslov francoskega prvaka. V Evroligi pa bomo poskusili presenetiti kakšnega od velikanov.

Kako dobro ste telesno pripravljeni, glede na to, da ste januarja nazadnje igrali tekme?

Fizično sem zelo dobro pripravljen, košarkarsko pa še ne. Potreboval bom nekaj tednov, da pridem v pravi ritem. V ekipi mi gredo zelo na roko. Trener in pomočnika, ki sta se učila pri Zmagu Sagadinu, veliko delajo z menoj, naredili so tudi nekaj akcij samo zame, vendar mi ni treba hiteti. Glede na to, da je ekipa poleti igrala kvalifikacije in da so košarkarji tri mesece skupaj, so že dobro pripravljeni. Zato ni nobenega razloga, da bi moral jaz na vrat na nos do jutri priti v formo. V enem mesecu bom že v dobri košarkarski formi in mislim, da bom tudi tukaj med nosilci igre.

Ja, verjetno bom že debitiral, ampak glede na to, da sem prišel šele pred nekaj dnevi, ne pričakujem, da bom igral veliko. Mogoče le toliko, da bom po dolgem času spet okusil evroligaški parket.

V ekipi so večinoma francoski košarkarji, tudi trener Philippe Harve je Francoz. Se boste morali naučiti govoriti francosko?

V Italiji sem se naučil italijansko, v Ameriki angleško, v Španiji tudi malo španščine, tako da bomo videli. V francoščini se lomim. Upam, da se bom naučil vsaj toliko, da si bom lahko naročil pravo hrano.

Pri izbiri kluba ste se precej ozirali tudi na družino. Vam bo uspelo uskladiti vse želje?

Upal sem, da bom lahko igral malo bližje domu, v Italiji. Vendar v taki situaciji, kot sem se znašel, torej osem mesecev brez košarke in potem še finančna kriza, nisem imel veliko na izbiro. Tudi šola se je hčeri že začela. Na srečo so dnevne povezave s Parizom zelo dobre in hitre, tako da bo družina vsaj deset dni na mesec lahko pri meni. Življenje v tem mestu, ki je veliko približno kot Ljubljana, pa je tudi glede tega fenomenalno.

Ste v teh mesecih, ko ste bili brez kluba, morda kdaj pomislili, da je konec vaše košarkarske kariere?

Odločil sem se, da bom nehal, ko bo meni tako ustrezalo. Po karieri, kot sem jo imel, po 15 letih, ko sem zadovoljil svoje apetite, nisem želel, da pride nekdo, ki bo odločil o koncu moje kariere. Zato sem še toliko bolj vesel, da sem dobil klub na takem visokem nivoju.

Za konec se ne moremo ogniti vprašanju o Unionu Olimpiji. Kakšna se vam zdi letošnja ekipa in kakšne možnosti ji pripisujete v tej sezoni?

O tej ekipi imam zelo dobro mnenje. Predvsem v drugem delu nakupov so opravili dobro delo. Po slabšem začetku so se sedaj s serijo zmag dvignili in ravno v pravem trenutku prihajajo domače evroligaške tekme. Te je treba za vsako ceno zmagati. Na račun te finančne krize so si lahko privoščili tudi igralce visokega nivoja, kot je Sani Bečirovič, ki je pravi vodja ekipe in naredi tisto pomembno razliko. Če bosta Sani in Sašo Ožbolt zdrava, mislim, da se Olimpiji letos obetajo dobri časi in jaz navijam za njih. Upam, da jim bo uspelo.