Devet let od zgodovinskega pohoda slovenske košarke na vrh Evrope

Takratni selektor Igor Kokoškov je na evropsko prvenstvo vzel naslednjih dvanajst košarkarjev: Saša Zagorac, Jaka Blažič, Klemen Prepelič, Matic Rebec, Gašper Vidmar, Edo Murić, Žiga Dimec, Luka Dončić, Goran Dragić, Anthony Randolph, Aleksej Nikolić in Vlatko Čančar.

Slovenija je prvenstvo začela v skupini A s Poljsko, Finsko, Grčijo, Islandijo in Francijo. Za uvod so se varovanci Kokoškova pomerili s Poljsko in na koncu slavili z 90:81. Na drugi tekmi se je Slovenija pomerila z eno izmed gostiteljic Finsko. Pred polno dvorano finskih navijačev so Slovenci v Veikkaus Areni (takratni Hartwall Areni) s tesnim izidom 81:78 prišli do zmage nad Finci. To tekmo smo si Slovenci zapomnili po izvrstni obrambni akciji Randolpha v zadnjem napadu Finske, ko je naturalizirani Slovenec odvzel žogo prvemu zvezdniku domačega moštva Lauriju Markkanenu in v protinapadu zabil za končni izid srečanja.

Do konca skupinskega dela je padla še vedno neugodna Grčija z rezultatom 78:72, proti Islandiji je Slovenija prvič na prvenstvu prebila mejo 100 točk in slavila z rezultatom 102:75. Za konec skupinskega dela so varovanci Kokoškova premagali evropsko prvakinjo iz leta 2013 Francijo s 95:78. Po tej tekmi so Slovenci verjeli, da gre lahko slovenska reprezentanca s kapetanom Dragićem in novincem Dončićem v izbrani vrsti vse do konca turnirja.

V osmini finala se je Slovenija pomerila z Ukrajino in jo odpihnila kar s 24 točkami razlike, končni rezultat pa je bil 79:55. Razlika v kakovosti je bila tolikšna, da vprašanja o zmagovalcu praktično ni bilo. Ukrajinci so le enkrat izenačili, na 3:3, nato pa so Slovenci dominirali skozi celotno srečanje. Najboljši strelec srečanja je bil Randolph z 21 točkami.

S tem so Slovenci nadaljevali niz zmag, ki so jih začeli v skupinskem delu, in se uvrstili med osem najboljših ekip jubilejnega 40. evropskega prvenstva. Takrat se je Slovenija osmič na zadnjih desetih velikih tekmovanjih – sedmih evropskih in treh svetovnih prvenstvih – prebila med osem najboljših.

Na poti do boja za medalje je v četrtfinalu na poti Slovencem stala izbrana vrsta Latvije, ki je imela v svojih vrstah razpoloženega Kristapsa Porzingisa, ki je Slovencem nasul kar 34 točk, in Davisa Bertensa, ki je zadel kar šest metov za tri točke. A na drugi strani sta bila pri Sloveniji vroča Dončić s 27 točkami in Dragić s točko manj. Slovenija je na koncu slavila z izidom 103:97.

Slovenija je na tekmi mnogih preobratov tako dosegla sedmo zaporedno zmago in naredila velik korak naprej proti tako želeni medalji, ki ji je bila prej najbližje na evropskem prvenstvu leta 2009 na Poljskem. Četrtfinalno tekmo med Slovenijo in Latvijo so mnogi označili kot tekmo prvenstva.

Slovenija je v polfinalu 14. septembra 2017 odigrala polfinalno tekmo proti Španiji in izbrano vrsto furije dobesedno razbila ter slavila s kar 20 točkami razlike. Končni rezultat je bil 92:72. Uspeh proti eni najboljših generacij Španije je med slovenskimi navijači sprožil val navdušenja. V dvorani Sinan Erdem se je takrat zbralo približno tisoč Slovencev, ki so še dolgo v noč slavili dosežek košarkarjev.

Od skupinskega dela do velikega finala so torej kot po vrsti padale reprezentance. Ko je v polfinalu brez večjih težav padla Španija, aktualna evropska prvakinja, je evforija, ki je že tako vladala v Sloveniji, odjeknila v nebo. Vsi, stari in mladi, so želeli v Istanbul, da bi bili priča zgodovinski prvi košarkarski medalji v zgodovini samostojne Slovenije.

Slovenska reprezentanca, ki ji je na parketu poveljeval Dragić, razigraval pa jo je takrat komaj 18-letni Dončić, je na igrišču pustila srce in dušo. Ko se je v drugi polovici tretje četrtine poškodoval Dončić, je slovenskim navijačem za trenutek zastal dih.

A ekipa fantov se je zbrala in ni popustila pritisku Srbije. Ko so Srbi vodili za dve točki, so se Slovenci zbrali in napravili delni izid 12:0 ter rezultat obrnili sebi v prid in čeprav je moral kapetan zadnji dve minuti zaradi krčev preživeti na klopi, je zdržala pritisk Srbov in po zadnjem sodnikovem pisku je Slovenijo zajela ekstaza. Rajanje Slovencev je trajalo še dolgo po končani tekmi.