Nesterović v bran selektorju Trifunoviću: O menjavi ne razmišljamo

Generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Rašo Nesterović je v pogovoru za STA povedal: "Ko pride do neuspeha, je vedno najlažje zamenjati trenerja, vendar tokrat vsi vemo, da Trifunović ni glavni krivec za neuspeh. On je bil vržen v to godljo, ki so jo skuhali vodilni v evropski košarki."

Dodal je še: "Ko smo začeli kvalifikacije, smo vedeli, da nam bo trda predla, nikoli pa si nismo predstavljali, da bo tako hudo. Prepričan sem, da če bi imeli za selektorja tudi najboljše svetovne trenerje, ne bi imeli kaj prida več zmag. Zato na zvezi ne razmišljamo o menjavi selektorja."

PREBERITE ŠE: - Mali Dragić proslavil zmago z očetom: 'To je za vse navijače'
-Dragič s trojko v zadnji sekundi zagotovil podaljšek, Slovenci za točko porazili Ukrajino

Kvalifikacijske tekme spet v novembru
Slovenija je kvalifikacije za SP zaključila z izkupičkom 3 : 9, reprezentanca pa se bo znova zbrala letos novembra, ko se bodo začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2021. Za zdaj je znano le, da se bodo te igrale v štirih terminih (ukinjen je junijski termin), torej novembra 2019, februarja in novembra 2020 ter februarja 2021. V kvalifikacijah bo nastopilo 32 ekip, razdeljenih v osem skupin, na EP 2021 pa se jih bo uvrstilo štiriindvajset.

Uganka so prireditelji evropskega prvenstva ter sistem tekmovanja. Neuradno naj bi bilo kar trinajst kandidatov za štiri predtekmovalne skupine, med njimi je tudi Slovenija, vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, ali bodo prireditelji tekmovalnih skupin "oproščeni" kvalifikacij oziroma kako se bodo upoštevali njihovi izidi v kvalifikacijah, glede na to, da bodo imeli prireditelji seveda zagotovljeno mesto na EP.

Dve slovenski kandidaturi
KZS je še pred časom napovedala, da bo kandidirala tako za organizacijo evropskega prvenstva 2021 kot za kvalifikacije za olimpijske igre 2020. Namero za EP 2021 mora na sedež Fiba poslati do 15. marca, odločitev pa bo krovna organizacija sporočila letos julija, ko naj bi bil tudi žreb kvalifikacijskih skupin. Kar se tiče kvalifikacij za olimpijske igre, pa je treba najprej počakati na razplet svetovnega prvenstva in videti, kateri dve evropski reprezentanci se bosta uvrstili v Tokio 2020 in katerima dvema bo Fiba podelila povabili za sodelovanje na kvalifikacijskih turnirjih.

Selektor Rado Trifunović je kvalifikacije za SP ocenil kot neuspešne, v vsem skupaj pa je našel tudi nekaj pozitivnih stvari.

'Vsi so pričakovali nadaljevanje niza uspehov'
"Te kvalifikacije so bile zelo težka izkušnja za reprezentanco, KZS in slovensko košarko. Še toliko bolj po zlatu iz Istanbula, saj so vsi od nas pričakovali nadaljevanje niza uspehov," je uvodoma dejal selektor. "A zavedati se je treba, da tudi zlato iz Istanbula ni bilo ustvarjeno v enem letu. Naš vodja Goran Dragić se je vrsto let kalil ob asih, kot so Smodiš, Nesterović, Lakovič, Bečirović, Nachbar ..., nato pa je ob pravi kemiji v ekipi eksplodiral."

"V teh kvalifikacijah smo bili prisiljeni v najbolj obširno menjavo generacij v zgodovini slovenske košarke. V trenutku so nam odvzeli praktično celo ogrodje ekipe in morali smo dodati nove, mlade igralce. Podatek, da smo v kvalifikacijah za SP zamenjali 27 igralcev in tri kapetane, je lahko po svoje tudi pozitiven, saj smo ustvarili temelje naslednje generacije," meni Trifunović.

V iskanju naturaliziranih košarkarjev je želja višina
Za prihodnost je prednostna naloga razširiti nabor visokih igralcev, saj se je moštvo celotne kvalifikacije ukvarjalo s pomanjkanjem na centrskih položajih.

"Nekoč smo visokih igralcev imeli v izobilju, zdaj pa jih ne moremo našteti na prste ene roke. Zato je logično, če razmišljamo o novi naturalizaciji, da iščemo visokega igralca, ki pa hkrati ne sme igrati v evroligaškem klubu. To bo zagotovo spet največja težava naslednjih kvalifikacij," je dejal selektor.

"Je pa res, da bodo vsi ti igralci, ki so nastopili v teh kvalifikacijah, zdaj leto ali dve starejši, izkušenejši, hkrati pa vemo, da imamo v ZDA nekaj potencialnih kandidatov za reprezentanco, ki zaključujejo šolanje. V prvi vrsti tukaj mislim na 206 centimetrov visokega Martina Kramplja, seveda pa ne smemo pozabiti niti na Alena Omića," je dodal.