Omić našel nov klub, izpad proti Nemčiji še vedno boli

Ob pogovoru v domžalski dvorani, kjer je držal visoko pripravljenost v obdobju, ko je bil brez kluba, Alen Omić ni mogel skriti, da je po izpadu z Eurobasketa ostalo ogromno grenkega priokusa. 

"Če bi bilo več pravice, bi se drugače končalo. Mislim, da bi domov prinesli medaljo. Prepričan sem v to. Dobro smo se vklopili. Razplet tekme proti Nemčiji ni bil pošten. Dali smo svoj maksimum, poslušali selektorja. Dali smo vse, kar znamo. Ta poraz boli, ampak življenje gre naprej," je povedal Omić, ki se ne more sprijazniti s sodniškim kriterijem na četrtfinalni tekmi z Nemčijo.

"Ko sem gledal posnetek, kar nisem mogel verjeti, kakšne prekrške so nam piskali. Da sodnik najboljšemu igralcu na prvenstvu brez opozorila prisodi tehnično ... Tega si ne moreš privoščiti." 

Na pomoč slovenski reprezentanci je priskočil kot naturalizirani košarkar, potem ko je tik pred zdajci nastop odpovedal Josh Nebo. Hitro se je vklopil v reprezentanco, skrbel za dobro vzdušje v garderobi in postal eden njenih najpomembnejših členov na parketu.

33-letnik je posebej tesno vez stkal s prvim zvezdnikom Luko Dončićem, za katerega ima zgolj izbrane besede.

"Igral sem proti njemu skoraj tri leta v Španiji. Ko je prišlo obdobje, da lahko igram z njim, sem užival. Fenomenalen igralec. Vedno želi zmagovati, to je pokazal tudi ta dva meseca. Ko je bila kriza, je stopil v ospredje in rekel, naj se zberemo. Je pravi vodja na igrišču in izven njega. Užival sem. Želim, da vzame prstan (v ligi NBA, op. a.)."

Omić je na Eurobasketu v povprečju dosegal 7,3 točke in 7,9 skoka na tekmo. Dosežene koše je kot po pravilu proslavil z mimiko slušalke, ki je postala njegov prepoznavni znak. Od kod navdih za takšno veselje? "To je trenutek, ko dobiš neko idejo. Nikomur ni namenjena. Od malih nog sem gledal in treniral nogomet, uživam ga spremljati. Zapomnil sem si Ronaldinha, zapomnil sem si njegovo veselje. Vedno sem si želel tako veseliti." 

Slušalko je hitro dvignil tudi po klicu Aleksandra Sekulića, čeprav na KZS nanj v zadnjih letih niso računali, saj so vlogo naturaliziranega košarkarja imeli številni Američani. 

"V Sloveniji sem 15 let. Vem, kaj se je dogajalo, vsi vemo. Pridejo zamere in obdobje, ko si slabe volje, ko te ni zraven. Stran sem šel leta 2017, ko so vzeli medaljo. Šel sem skozi mlajše selekcije. Bolj se počutim Slovenca kot Bosanca, saj sem več let tukaj. Uživam, fantastično se počutim v Sloveniji," je pojasnil razloge, da se je brez pomisleka odzval na vnovično vabilo. 

Pri tem je pomembno vlogo odigral dober odnos s selektorjem Sekulićem, ki ga je kot prvi vpoklical v mlajše selekcije. "Z njim sem vedno imel pošten odnos. Ko se je čakalo, kaj bo z Joshom Nebom, sem načrtoval iti na morje in biti z družino. Nato je prišel klic selektorja. Sestanek je trajal 10 do 15 minut. Samo vprašal sem, kdaj je trening." 

Po naših informacijah bo Omić kariero nadaljeval v Turčiji pri Yukatel Merkezefendiju, ki je po treh krogih na 11. mestu v 16-članski prvoligaški konkurenci. Na uradno potrditev kluba sicer še čakamo.