Rado in Vlado tekme sinov spremljata živčno

Oba sta bila nekdaj aktivna košarkarja, s tem, da Vlado, oče Boštjana Nachbarja, priznava: "Jaz sem bil najprej atlet. Celo državni pionirski prvak v skoku v višino. Pri 15 letih sem si zaželel košarke. Igral sem do 24. leta, a ne na tem nivoju kot Rado." Rado Lorbek je bil član Slovana, Heliosa, Olimpije in proti koncu kariere takrat sila uspešne Ilirije. Košarka je še vedno njuna življenjska spremljevalka, saj se vsaj enkrat tedensko potita pod koši. Rado je šel pri ljubezni do igranja celo tako daleč, da se redno udeležuje velikih tekmovanj za veterane. Letos je bil z ekipo peti na svetovnem prvenstvu v Pragi. Oba sta v košarki zasidrana tudi poslovno. Vlado Nachbar je predsednik košarkarskega kluba Koper, kluba ki se vztrajno uvršča v zgornji del slovenskega prvenstva, Rado Lorbek pa je predsednik združenja ABA – košarkarske lige NLB.

Medtem ko se mlajši Nachbar, Gregor, poti v slovenskem prvenstvu pri KK Luka Koper, se starejši sin Boštjan drži začrtane poti slovenske reprezentance. Na evropskem prvenstvu na Poljskem očeta precej aktivno in pogosto nervozno spremljata svoje sinove. "Vedno ko pridem na tekmo, me preplavi adrenalin. Tu na Poljskem pa še nekoliko večji, saj želim reprezentanci obilo uspeha in seveda da Domen ter Erazem dobro igrata." Po Radovih besedah bi Erazem tudi po koncu aktivnega igranja moral ostati v košarki, po predvidevanjih kot trener. Leto dni mlajši Domen pa je navdušen pianist. Morda bo ponovno vzbudil strast do klasične glasbe in morda bo letos ponovno oblekel dres Uniona Olimpije. Podobno razmišlja tudi Vlado, ki pravi, da Boštjan zagotovo ne bo zapustil košarke. Zanimivo, da "Bokija" vidi celo v novinarstvu, morda v komentatorstvu. Kdo ve?

Okrog nastopa slovenske reprezentance (trenutno je Erazem drugi strelec, Boštjan tretji, Domen pa deseti) kaj veliko ni dodati, saj varovanci Jureta Zdovca igrajo odlično. "Četudi se nam morda zalomi v četrtfinalu, saj nikoli ne veš kje te čaka nesreča, je to evropsko prvenstvo izrazito uspešno. Slovenija igra najboljšo in zelo prepoznavno košarko," pravi Rado Lorbek. Vlado Nachbar, ki razume, da ima Boštjan drugačno vlogo kot v prejšnjih letih, tako v klubih kot v reprezentanci, poudari še nekaj: "Odkar spremljam slovensko reprezentanco, še nisem videl, da bi bili v njej vsi enaki. Vedno je kdo izstopal, bil zvezda … Tokrat je Jure Zdovc naredil ekipo izjemno homogeno, dodelil igralcem naloge in ti so jih brez besed sprejeli." Po mnenju Rada Lorbka in Vlada Nachbarja si ta reprezentanca zasluži medaljo in jo tudi bo osvojila. Tu pride na mestu star slovenski pregovor: iz ust v božja ušesa.