Takšni prevladi v evropski mladinski košarki že dolgo nismo bili priča

V nobenem, prav v nobenem trenutku slovenska zmaga v velikem finalu ni bila pod vprašajem. Italijani, ki so se do obračuna za naslov evropskega prvaka prebili s tesno zmago po podaljšku proti favoriziranim Francozom, niso bili dorasel tekmec razigrani in bolj nadarjeni slovenski vrsti pod vodstvom selektorja Domna Zevnika.

Ta je s sodelavci vrhunsko pripravil svojo zasedbo. Čeprav so v skupinskem delu doživeli poraz proti nemški reprezentanci, je bil napredek v igri naših nadobudnežev z vsako naslednjo tekmo vse bolj viden. Pravilno načrtovanje forme je ključen dejavnik do vrhunskih dosežkov, kar so najkoristnejši košarkar turnirja v Italiji Stefan Joksimović in druščina izpeljali do potankosti. Že polfinalna zmaga proti branilcem naslova Špancem je bila spektakularna, finale z Italijo pa samo še pika na i slovenski prevladi.

"Mislim, da se sploh še ne zavedamo, kaj nam je uspelo doseči v Italiji," je po izjemnem uspehu in osvojitvi naslova evropskih prvakov dejal novopečeni glavni trener košarkarjev novomeške Krke in obenem selektor reprezentance do 18 let Domen Zevnik. "Veseli me, da so fantje tudi v finalu uživali na parketu in znova potrdili svojo nesporno nadarjenost. Kljub dejstvu, da smo se pomerili z gostiteljico turnirja, nas to ni zmedlo in smo od prve do zadnje minute narekovali ritem igre. Ta naslov je več kot zaslužen," je dodal zlati selektor.  

Reprezentanca fantov do 18 let se je s prvim osvojenim naslovom evropskih prvakov podpisala pod pet medalj. Ob tokratnem zlatu so fantje leta 2002 v Nemčiji in 2021 v Turčiji, ko se je prvenstvo sicer odvijalo po turnirskem sistemu, osvojili drugo mesto, leta 2019 v Grčiji in 2024 na Finskem pa so bili tretji. S tem se je Slovenija z velikimi črkami vpisala tudi v zgodovino evropske košarke, saj se je s prav posebnim dosežkom – peti takšen primer v zgodovini – kot četrta država uvrstila v izbrano družbo Srbije, Španije in Turčije.

Do letošnjega leta, ko je to uspelo Sloveniji, so se namreč le te tri države lahko pohvalile z dejstvom, da so imele v istem letu evropske prvake v selekcijah do 18 in 20 let. Srbi so do takšnega dvojčka prišli leta 2007, Španci v letih 2011 in 2022 ter Turki leta 2014.

Takšni prevladi v evropski (mladinski) košarki že dolgo nismo bili priča. Način, kako sta slovenski izbrani vrsti do 18 in 20 let v letošnjem poletju prišli do naslovov evropskih prvakov, bo še dolgo časa predmet razprav med številni košarkarskimi strokovnjaki in zanesenjaki. Prav posebna zgodba znotraj izjemne ekipne zgodbe pa je neverjetno nadarjeni Stefan Joksimović. Sin nekdanjega košarkarja ljubljanske Olimpije Nebojše Joksimovića je po mnenju mnogih košarkarskih analitikov že zdaj eden najbolj nadarjenih igralcev ne le svoje generacije, ampak tudi širše.

Izjemen pregled nad igro, pravilne odločitve v pravem trenutku, širok nabor rešitev v napadu so le nekatere od odlik v igri Stefana Joksimovića. Kot so pred desetletjem dejali za Luko Dončića, da je za slovenskega kapetana meja le nebo, lahko nekaj podobnega zapišemo tudi za devet let mlajšega Joksimovića. 

Upajmo, da številne nadobudne slovenske mladeniče, med katere moramo jasno poleg večkrat omenjenega Joksimovića uvrstiti tudi ostale košarkarje generacije do 18 let - Lukasa Bojovića, Maksa Ciperleja, Martina Cizeja, Gala Čopa, Jusufa Karišika, Igorja Stjepanovića, Roka Kozela, Timoteja Balažiča, Jazona Krošlja, Oskarja Kuzmana in Anida Pašića -, ne bo "odvzela" ameriška študentska liga NCAA, kamor se že letošnje poletje odpravlja večina najbolj izpostavljenih imen naše mladinske košarke.

Kaj to pomeni ne le za razvoj slovenske, temveč kar celotne evropske košarke, ni treba izgubljati odvečnih besed. Marsikdo, s katerim sem se v zadnjem obdobju dotaknil omenjene teme, je le skomignil z rameni in izrazil negotovost glede nadaljnjega razvoja košarkarjev, ki bodo del ameriške študentske lige že od naslednje sezone.