Trinchieri brez dlake na jeziku: Ljudje so 'neumni' in neodgovorni

Minil je dober teden dni, odkar se je nekdanji selektor grške košarkarske izbrane vrste, danes pa trener beograjskega Partizana Andrea Trinchieri z družino vrnil v Milano, kjer preživlja čas v karanteni in razmišlja o obdobju po pandemiji.

"Sprašujete me, kako sem? Dobro, glede na trenutne okoliščine," je uvodoma dejal 51-letni Milančan na začasnem delu v srbski prestolnici, kjer s tamkajšnjimi črno-belimi opravlja odličen posel. Pred izbruhom pandemije je bil Italijan na dobri poti, da si bodisi prek regionalne ABA lige bodisi prek Eurocupa zagotovi nastope v elitni Evroligi v naslednji sezoni. "Veste, zdaj je moja prioriteta zdravje. Ko pomislim na košarko, imam pred očmi odličen potek letošnje sezone, ki bi v drugačnih razmerah lahko imela sanjski zaključek. Toda počakajmo, do konca rednega dela ABA lige je ostala le še ena tekma, medtem ko smo se v Eurocupu prebili med osem najboljših moštev. Če bi na tej točki ocenjeval sezono, bi rekel, da je odlična. A manjka pika na i, za katero pa upam, da bo še prišla," Trinchierija ne zapušča optimizem, po drugi strani pa se zaveda, da je trenutno stanje z vseprisotno zdravstveno krizo vse prej kot spodbudno.

S številkami se ne obremenjuje
"Moramo počakati, da mine. Če pomislim, da je Milano povsem mrtvo mesto, da za vstop v najbližjo trgovino čakaš tudi dve, tri ure, potem je vse ostalo drugotnega pomena. Glede na to, da sem iz Srbije prispel pred dobrim tednom dni, se z družino nahajam v obvezni karanteni. Ven ne hodim, spremljam pa vsa aktualna dogajanja po svetu," priznava Andrea, ki se s trenutnimi številkami glede okuženih in mrtvih v Italiji ne želi pretirano obremenjevati. "Če bi se vsakodnevno ukvarjal s to problematiko, bi najverjetneje padel v depresijo. Verjamem, da bo sčasoma bolje in da bomo s skupnimi močni premagali tudi tega vraga. A vse skupaj razumem kot posebno sporočilo nam ljudem za način, kako živimo in predvsem obravnavamo ta naš planet. Tudi zdaj, ko bi moral vsak izmed nas stisniti zobe ter spoštovati ukrepe državnih oblasti in medicinske stroke, se mnogi vedejo neumno in neodgovorno." 

Ob koncu dodaja, da se za šport ni treba bati. "Brez športa ni življenja. Šport ne bo utrpel tolikšne škode in negativnih posledic kot naprimer turizem. Čeprav bo tudi na našem področju marsikaj drugače."