Zakaj Dončić kljub izjemni sezoni ni med glavnimi favoriti za naziv MVP?

Dveletni sin avtorja tega članka bi preprosto odgovoril: "Zato."  A s tem odgovorom se utrujeni, vendar izjemno ponosni oče omenjenega mladeniča tokrat ne bo zadovoljil. Pot do pravega razloga za morebitno podcenjevanje dosežkov Luke Dončića v tej sezoni je dolga, zvita, polna lukenj, predvsem pa vodi v slepo ulico prepolno aktivnih in nekdanjih košarkarjev, ki menijo, da bi morali prav oni prejeti to ali tisto nagrado. Naloga ni lahka, kljub temu pa bomo zavihali rokave in se je lotili z zanosom.

Kdo

Začnimo na začetku. Pred začetkom te sezone je stavniško podjetje Caesars Sportsbook na prvo mesto favoritov za osvojitev naziva MVP postavilo aktualnega MVP-ja finala in dvakratnega MVP-ja rednega dela Nikolo Jokića. Sledil mu je prav tako dvakratni MVP Giannis Antetokounmpo. Na tretjem mestu se je znašel Luka Dončić, četrti je bil Jayson Tatum, Shai Gilgeous-Alexander pa se je znašel na sedmem mestu. 

Šest mesecev pozneje so se stvari spremenile, aktualni MVP Joel Embiid več nima možnosti za zmago, saj bo na koncu zaradi poškodb odigral premalo tekem. Gilgeous-Alexander je poletel na drugo mesto, tretji pa ostaja Dončić. Na ESPN-ovem zdaj že tradicionalnem februarskem seznamu favoritov za osvojitev te nagrade sta Jokić in Gilgeous-Alexander prav tako bila na prvih dveh mestih, Dončić je bil četrti za Antetokounmpom. Med ameriškimi novinarji, ki na koncu sezone tudi glasujejo za dobitnika nagrad, vlada prepričanje, da bo nagrada na koncu sezone romala v roke Jokića ali Gilgeousa-Alexandra.

Kaj pravi statistika?

Razlogi

Omenjeni novinarji med navajanjem razlogov, zakaj se Luka Dončić ne znajde med najožjimi kandidati za nagrado najpogosteje omenjajo ekipne uspehe oziroma v njegovem primeru neuspehe. Njegov Dallas se na zahodu krvavo bori za neposredno uvrstitev v končnico, medtem ko se Jokić in Gilgeous-Alexandrova borita za prvo mesto. Omenjeni novinarji so si v zadnjih časih tudi skoraj edini, da je srbski center najboljši košarkar na svetu. Tretji, bolj redek razlog, je kritika Dončićevega stila igre, ki je po njihovem mnenju prepočasen, predvsem pa jih moti podrejenost celotne ekipe prav njemu. No, lotimo se vsakega razloga posebej.

Ekipni uspeh

Tukaj je kritikom Luke Dončića in njegovih možnosti za osvojitev naziva MVP težko oporekati. V zadnjih 53 letih je kar 91,57 odstotka MVP-jev nastopalo v moštvih, ki so ob koncu sezone zasedala vsaj tretje mesto v svoji konferenci. Dončiću in njegovim Mavsom ta podvig v tej sezoni skoraj zagotovo ne bo uspel. A upanje vzbuja pet imen. Jokić (6. mesto, leta 2022), Russell Westbrook (6. mesto, leta 2017), Michael Jordan (4. mesto, leta 1988), Moses Malone (5. mesto, leta 1982) in Kareem Abdul Jabbar (6. mesto, leta 1976) so edini košarkarji od leta 1971, ki so "prekršili" to pravilo. Med omenjeno peterico so kar štirje ta naziv pozneje skupaj osvojili vsaj dvakrat in jasno je, da gre za edinstvene igralce, ki so igrali tako dobro, da so nagrado preprosto morali dobiti. Westbrook je s sezono, v kateri je v povprečju na tekmo dosegal 30 točk in trojni dvojček, novinarje praktično prisilil v glasovanje zanj. Recept za ohranitev upanja je torej šesto mesto in neposredna uvrstitev v končnico. Tudi, če mu skupaj s soigralci to uspe, bo še težje preskočil naslednjo oviro.

Velikokrat se pri tej nagradi omenja tudi sposobnost igralca, da svoje moštvo povede do naslova. A bolj podroben pregled seznama MVP-ijev v preteklosti to teorijo zavrača. Lebron James je bil v sezoni 2008/09 pri 24 letih prvič MVP, čeprav v tem trenutku še ni imel prstana. Giannis se do leta 2018/19, ko je pri 24 letih starosti prvič postal MVP, s svojimi Bucksi še ni prebil iz prve runde končnice. Veliki Michael Jordan je MVP prvič postal pri 24 letih in do tistega trenutka še ni nastopil v konferenčnem finalu, enako velja za Stephena Curryja, ki je MVP postal pri 26 letih. Jokić je do leta 2022, ko je pri 25 letih postal MVP, svoje moštvo v končnici pripeljal le do enega konferenčnega finala. Enako je Dončiću uspelo leta 2022. Skratka MVP-ji niso nujo prvaki, izstopa pa njihova starost, saj so vsi omenjeni ob osvojitvi prve nagrade bili stari 24, 25, ali 26 let. Dončić je letos dopolnil 25 let in jasno je, da je zdaj dovolj zrel za vstop v elitni klub velikanov košarke. 

Stil igre

Verjetno najbolj subjektivna kategorija, saj se košarko lahko igra na nešteto načinov. Nekateri največ pozornosti posvetijo obrambi, drugi metom pod košem, tretji metom z razdalje, četrti najbolj uživajo v atraktivnih preigravanjih in zabijanjih. Antetokounmpo je dvakratni MVP predvsem zato, ker s pridom izkorišča edinstveno kombinacijo višine, hitrosti in moči. Da ne bo pomote, tako dober igralec ne izstopa zgolj zaradi svoje fizične superiornosti, zagotovo pa brez nje ne bi dosegel tako visoke ravni. 

Izstopa tudi Steve Nash, ki je edini košarkar v zadnjih 37 letih, ki je postal MVP v sezoni, ko je v povprečju dosegal manj kot 20 točk na tekmo, to mu je celo uspelo dvakrat. Je tudi en zgolj treh košarkarjev v tem času, ki je v povprečju zabeležil vsaj 10 podaj na tekmo. Russell Westbrook je edini, ki je v svoji MVP sezoni v povprečju beležil trojni dvojček. Mnogi pa dominanco Dončića na tekmah Dallasa enačijo s predstavami Jamesa Hardna, ko je Američan še igral v Houstonu. 

Globlji pregled statistike obeh potrjuje njuno podobnost. Dončić ima v tej sezoni žogo v svoji posesti v povprečju 8,5 minute na tekmo, žoga se pri njemu v povprečju zadržuje 5,5 sekunde. Harden je  v sezoni 2017/18 žogo v svoji posesti imel praktično enakih 8,8 minut ali 5,7 sekunde na akcijo. Harden je sicer bolj pogosto igral ena na ena, a oba košarkarja rada umirita tempo in si vzameta čas za to, da "prebereta" obrambo. Ne glede na to ali vam je ta stil igre všeč ali ne, izstopa dejstvo, da je Harden tisto sezono postal MVP. Dončić v tej sezoni v povprečju celo dosega več točk, skokov in podaj od "takratnega" Hardna. Glavno razliko najdemo pri prej omenjenem ekipnem uspehu, saj je Harden tisto sezono svoje moštvo popeljal do prvega mesta v celotni ligi.

Kdo je najboljši?

Nikola Jokić. S tem se strinjajo praktično vsi športni novinarji in strokovnjaki v Ameriki. Težko jim je oporekati, saj je srbski center postal strah in trepet celotne lige. Njegov Denver je absoluten favorit za osvojitev drugega zaporednega naslova, čeprav je Boston v dosedanjem delu sezone najbolj prepričljivo moštvo in bo v končnico skoraj zagotovo vstopil z največ zmagami. Vsi košarkarji Denverja se zagotovo za vsaj 20 odstotkov svojih plač lahko zahvalijo najboljšemu podajalcu na položaju centra v zgodovini košarke, ki vedno poskrbi za to, da imajo njegovi soigralci najboljše možnosti za uspeh. Igra Denverja je njemu podrejena prav toliko, če ne celo bolj od Dallasove Dončiću. 

A Jokić ima žogo v svoji posesti v povprečju slabe štiri minute manj od Dončića, žoga se pri njemu zadržuje pol manj časa, kljub temu pa ima Srb v povprečju zgolj 0,6 podaje na tekmo manj od Slovenca. Poleg tega Srb zbere dobre tri skoke več na tekmo od Dončića, na tekmo pa v povprečju izgubi eno žogo manj. Njegov odstotek meta iz igre je veliko višji (58,2 v primerjavi z 49,4), bolj učinkovit je celo pri izvajanju prostih metov (82,6 v primerjavi z 78,8). Skratka Jokić igra hitreje in bolj učinkovito od Dončića, kar pa je tudi pričakovano glede na njegove izkušnje in način igre obeh moštev. 

Kdo bo MVP?

Zaradi zgoraj omenjenih razlogov bo Jokić skoraj zagotovo zmagovalec še tretjič v zadnjih štirih letih. S tem bo postal šele deveti košarkar v zgodovini lige, ki jih je prejel vsaj toliko. A legitimno vprašanje je zakaj je Dončić kljub svojim predstavam v tej sezoni šele peti na seznamu favoritov. Shai Gilgeous-Alexander igra odlično, kljub temu pa Dončić v povprečju na tekmo dosega 3,2 točke, 3,4 skoka in 3,4 podaje več. Po drugi strani ima Kanadčan boljši odstotek meta iz igre in je bolj uspešen v obrambi. Velika prednost Antetokounmpa je prav igra v obrambi, saj poleg Tatuma velja za najboljšega obrambnega igralca med petimi favoriti. Tatum se lahko pohvali tudi z dejstvom, da je najboljši košarkar v najbolj uspešnem moštvu v ligi. Vseh pet košarkarjev je izjemnih, a na koncu sezone bo le en postal MVP rednega dela. 

Ta nagrada je zgolj prestižne narave in ne vpliva na plačo košarkarjev, ali možnost njihovih moštev za osvojitev velikega pokala. Na koncu njihovih karier bo na njihov status med najboljšimi v zgodovini veliko bolj vplivalo to, ali so z ekipo bili prvaki ali ne. Kljub temu pa si jo vsi zagotovo želijo osvojiti. Glede na to, da bo Dončić na koncu sezone verjetno najboljši strelec lige s približno devetimi skoki in podajami na tekmo je jasno, da statistično praktično ne more igrati bolje. Kljub pomislekom glede njegovega stila igre to pri odločitvi glasovalcev zagotovo ne bo odločilen faktor. 

Ostaja torej ekipni uspeh. Dončić te nagrade ne bo uspel osvojiti, če njegov Dallas na koncu sezone ne bo vsaj šesti na zahodu. Če jim veliki met uspe pa tudi to zelo verjetno ne bo dovolj. Na koncu koncev s tem ni nič narobe. Dončić je vstopil v najboljša košarkarska leta, igra najbolje do zdaj, smiselno pa je pričakovati, da bo v prihodnji sezonah še bolj učinkovit. Glavni dejavnik pri njegovih možnostih za osvojitev te prestižne nagrade v prihodnosti bo pravzaprav sposobnost vodilnih mož Dallasa, da okoli njega zgradijo še bolj konkurenčno moštvo, ki bi se lahko celo borilo za osvojitev naslova prvakov.